Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.
Španec je velika in pomembna figura v svetu zvočne umetnosti
Z zvočnimi performansi in predavanji o zvoku in glasbi je Francisco Lopez nastopal v več kot tretjini svetovnih držav. V zadnjih letih je po različnih deževnih gozdovih preživel mesece, če ne kar leta svojega časa.
52-letni Lopez je sicer biolog. Več kot dve desetletji je kot redni profesor predaval biologijo na Univerzi v Madridu, kot gostujoči profesor pa še na mnogih univerzah po Južni Ameriki.
“Akademsko življenje ni bilo zame, obe karieri sta bili enostavno preveč intenzivni, zato sem se moral odločiti. Izbral sem zvok, eksperimentalno glasbo, kar seveda ni najbolj varna služba na svetu.”
Človek bi pomislil, da je obseden z naravno, kar pa ne drži. Narave nima nič bolj rad kot denimo velemest. New York ima za drugi dom. Med svojimi predstavami, kjer lahko slišite njegove stvaritve, pa uporablja prav poseben ritual. Obiskovalcem zaveže oči.
“Zvok vidim kot vrata, prek katerih lahko dostopaš do domišljije, čustev in mnogih drugih stvari, ki se dogajajo v posamezniku. Zvok je zelo močna sila, žal pa njegovo moč pogosto zmanjšuje vizualna komponenta.”
Radio zanj ni le poslušanje, zvočna kulisa ali zvočna slika, ki nam jo nekdo podaja. Tudi ni opisovanje slike. Ta nastane v nas. To, da slike navzven ni, pa vidi kot prednost.
“Ljudje pravijo, da je slika bolj pomembna od zvoka, ker pač živimo v vizualnem svetu. Meni se ne zdi tako. Seveda slika prevladuje, ker je tako močna. Tudi biološko dejstvo je, da je naša vidna zaznava zelo močna. Pomena zvoka pa se začnemo zavedati šele, ko ga ni.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.
Španec je velika in pomembna figura v svetu zvočne umetnosti
Z zvočnimi performansi in predavanji o zvoku in glasbi je Francisco Lopez nastopal v več kot tretjini svetovnih držav. V zadnjih letih je po različnih deževnih gozdovih preživel mesece, če ne kar leta svojega časa.
52-letni Lopez je sicer biolog. Več kot dve desetletji je kot redni profesor predaval biologijo na Univerzi v Madridu, kot gostujoči profesor pa še na mnogih univerzah po Južni Ameriki.
“Akademsko življenje ni bilo zame, obe karieri sta bili enostavno preveč intenzivni, zato sem se moral odločiti. Izbral sem zvok, eksperimentalno glasbo, kar seveda ni najbolj varna služba na svetu.”
Človek bi pomislil, da je obseden z naravno, kar pa ne drži. Narave nima nič bolj rad kot denimo velemest. New York ima za drugi dom. Med svojimi predstavami, kjer lahko slišite njegove stvaritve, pa uporablja prav poseben ritual. Obiskovalcem zaveže oči.
“Zvok vidim kot vrata, prek katerih lahko dostopaš do domišljije, čustev in mnogih drugih stvari, ki se dogajajo v posamezniku. Zvok je zelo močna sila, žal pa njegovo moč pogosto zmanjšuje vizualna komponenta.”
Radio zanj ni le poslušanje, zvočna kulisa ali zvočna slika, ki nam jo nekdo podaja. Tudi ni opisovanje slike. Ta nastane v nas. To, da slike navzven ni, pa vidi kot prednost.
“Ljudje pravijo, da je slika bolj pomembna od zvoka, ker pač živimo v vizualnem svetu. Meni se ne zdi tako. Seveda slika prevladuje, ker je tako močna. Tudi biološko dejstvo je, da je naša vidna zaznava zelo močna. Pomena zvoka pa se začnemo zavedati šele, ko ga ni.”
Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove.
Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.
Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Neveljaven email naslov