Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.
Španec je velika in pomembna figura v svetu zvočne umetnosti
Z zvočnimi performansi in predavanji o zvoku in glasbi je Francisco Lopez nastopal v več kot tretjini svetovnih držav. V zadnjih letih je po različnih deževnih gozdovih preživel mesece, če ne kar leta svojega časa.
52-letni Lopez je sicer biolog. Več kot dve desetletji je kot redni profesor predaval biologijo na Univerzi v Madridu, kot gostujoči profesor pa še na mnogih univerzah po Južni Ameriki.
“Akademsko življenje ni bilo zame, obe karieri sta bili enostavno preveč intenzivni, zato sem se moral odločiti. Izbral sem zvok, eksperimentalno glasbo, kar seveda ni najbolj varna služba na svetu.”
Človek bi pomislil, da je obseden z naravno, kar pa ne drži. Narave nima nič bolj rad kot denimo velemest. New York ima za drugi dom. Med svojimi predstavami, kjer lahko slišite njegove stvaritve, pa uporablja prav poseben ritual. Obiskovalcem zaveže oči.
“Zvok vidim kot vrata, prek katerih lahko dostopaš do domišljije, čustev in mnogih drugih stvari, ki se dogajajo v posamezniku. Zvok je zelo močna sila, žal pa njegovo moč pogosto zmanjšuje vizualna komponenta.”
Radio zanj ni le poslušanje, zvočna kulisa ali zvočna slika, ki nam jo nekdo podaja. Tudi ni opisovanje slike. Ta nastane v nas. To, da slike navzven ni, pa vidi kot prednost.
“Ljudje pravijo, da je slika bolj pomembna od zvoka, ker pač živimo v vizualnem svetu. Meni se ne zdi tako. Seveda slika prevladuje, ker je tako močna. Tudi biološko dejstvo je, da je naša vidna zaznava zelo močna. Pomena zvoka pa se začnemo zavedati šele, ko ga ni.”
720 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
20 let je predaval biologijo kot profesor na Univerzi v Madridu ter kot gostujoči profesor na različnih univerzah Južne Amerike. Hkrati je vsako leto za nekaj mesecev poniknil in se odpravil na odročen košček našega planeta ter tam snemal avtentične zvoke. Danes je ena svetovno najbolj priznanih figur zvočne in eksperimentalne glasbene scene.
Španec je velika in pomembna figura v svetu zvočne umetnosti
Z zvočnimi performansi in predavanji o zvoku in glasbi je Francisco Lopez nastopal v več kot tretjini svetovnih držav. V zadnjih letih je po različnih deževnih gozdovih preživel mesece, če ne kar leta svojega časa.
52-letni Lopez je sicer biolog. Več kot dve desetletji je kot redni profesor predaval biologijo na Univerzi v Madridu, kot gostujoči profesor pa še na mnogih univerzah po Južni Ameriki.
“Akademsko življenje ni bilo zame, obe karieri sta bili enostavno preveč intenzivni, zato sem se moral odločiti. Izbral sem zvok, eksperimentalno glasbo, kar seveda ni najbolj varna služba na svetu.”
Človek bi pomislil, da je obseden z naravno, kar pa ne drži. Narave nima nič bolj rad kot denimo velemest. New York ima za drugi dom. Med svojimi predstavami, kjer lahko slišite njegove stvaritve, pa uporablja prav poseben ritual. Obiskovalcem zaveže oči.
“Zvok vidim kot vrata, prek katerih lahko dostopaš do domišljije, čustev in mnogih drugih stvari, ki se dogajajo v posamezniku. Zvok je zelo močna sila, žal pa njegovo moč pogosto zmanjšuje vizualna komponenta.”
Radio zanj ni le poslušanje, zvočna kulisa ali zvočna slika, ki nam jo nekdo podaja. Tudi ni opisovanje slike. Ta nastane v nas. To, da slike navzven ni, pa vidi kot prednost.
“Ljudje pravijo, da je slika bolj pomembna od zvoka, ker pač živimo v vizualnem svetu. Meni se ne zdi tako. Seveda slika prevladuje, ker je tako močna. Tudi biološko dejstvo je, da je naša vidna zaznava zelo močna. Pomena zvoka pa se začnemo zavedati šele, ko ga ni.”
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Neveljaven email naslov