Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Avdo Avdić

09.07.2018

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

Avdo Avdić, raziskovalni novinar iz BiH, o izginulem denarju za povojno obnovo Srebrenice, politikih kriminalcih in izseljevanju, ki bo zaznamovalo prihodnost države

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delu ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine.

Njegova značilnost, ki je ne moreš spregledati niti ob kratkem srečanju, je, da se ves čas šali, tudi ko govori o skrajno resnih temah. Takole denimo opiše svojo otroško odločitev za poklic novinarja: “Pri svojih sedmih ali osmih letih sem začel gledat Dnevnik. Ves čas sem želel postati novinar, ničesar drugega si nisem želel. Morda te službe ne opravljam dobro, sem pa prepričan, da bi kar koli drugega delal še slabše.” Svoje novinarske metode opisuje kot alternativne, s tem misli predvsem na tehnike pridobivanja informacij.

“Vsak dan se slišim s šestimi tožilci. Vem, da so znotraj tožilstva vsaj štiri frakcije, ki so pod vplivom posameznih političnih strank. Se pravi – nekatere nadzoruje SBB, druge SDA, tretji so SNSD, četrti HDZ in še peti SDP. Pokličem denimo najprej tiste iz SDP-ja, da mi povedo, kaj počnejo tisti iz SDA-ja, potem njih vprašam, kaj počnejo tretji in tako naprej. Na koncu vem vse.”

Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

“Ker dobro poznam Srebrenico, sem šel najprej do župana, da mi pove vse o prejšnjem županu, potem sem šel do prejšnjega župana, da mi pove vse o zdajšnjem županu. Dobil sem papirje, pregledal vse uradne liste, kjer so objavljali donacije, pisal sem vsem veleposlaništvom in odšel na teren. Sploh ti ni treba raziskovati, treba se je samo sprehoditi skozi Srebrenico in oditi v vasi, pa ste končali raziskovanje. Veš, da je sem prišlo pol miljarde ali miljarda evrov, stanje pa je katastrofalno. Vsi, ki so se znašli vmes, so kriminalci.”

Podatki, ki jih je odkril, so šokantni. Kljub temu, da je v mesto prišla tako velika vsota denarja, so praktično vsi projekti obnove propadli ali bili predčasno zaključeni. Še bolj šokantne pa so zgodbe prebivalcev Srebrenice in okoliških vasi, ki zdaj živijo v katastrofalnih razmerah.

“Še danes imamo begunske namestitvene centre. A kdo živi v teh centrih? Otroci, ki niso begunci, ampak so se rodili v teh skupinskih namestitvah, in ki zdaj tam ustvarjajo svoje družine. Tisti, ki so pobegnili, so že pomrli. Še zdaj se rojevajo otroci, ki imajo kot kraj rojstva naveden begunski center, in to 22 let po vojni.”

Težko se postavlja v kožo slovenskih turistov, ki množično obiskujejo BiH, a pravi, da morda razume vzgib za ta potovanja.

“Mogoče razumem, zakaj prihajate. Pri vas je vedno red in lepo je včasih malo živeti tudi v neredu. Ampak le nekaj dni.”


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Avdo Avdić

09.07.2018

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

Avdo Avdić, raziskovalni novinar iz BiH, o izginulem denarju za povojno obnovo Srebrenice, politikih kriminalcih in izseljevanju, ki bo zaznamovalo prihodnost države

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delu ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine.

Njegova značilnost, ki je ne moreš spregledati niti ob kratkem srečanju, je, da se ves čas šali, tudi ko govori o skrajno resnih temah. Takole denimo opiše svojo otroško odločitev za poklic novinarja: “Pri svojih sedmih ali osmih letih sem začel gledat Dnevnik. Ves čas sem želel postati novinar, ničesar drugega si nisem želel. Morda te službe ne opravljam dobro, sem pa prepričan, da bi kar koli drugega delal še slabše.” Svoje novinarske metode opisuje kot alternativne, s tem misli predvsem na tehnike pridobivanja informacij.

“Vsak dan se slišim s šestimi tožilci. Vem, da so znotraj tožilstva vsaj štiri frakcije, ki so pod vplivom posameznih političnih strank. Se pravi – nekatere nadzoruje SBB, druge SDA, tretji so SNSD, četrti HDZ in še peti SDP. Pokličem denimo najprej tiste iz SDP-ja, da mi povedo, kaj počnejo tisti iz SDA-ja, potem njih vprašam, kaj počnejo tretji in tako naprej. Na koncu vem vse.”

Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

“Ker dobro poznam Srebrenico, sem šel najprej do župana, da mi pove vse o prejšnjem županu, potem sem šel do prejšnjega župana, da mi pove vse o zdajšnjem županu. Dobil sem papirje, pregledal vse uradne liste, kjer so objavljali donacije, pisal sem vsem veleposlaništvom in odšel na teren. Sploh ti ni treba raziskovati, treba se je samo sprehoditi skozi Srebrenico in oditi v vasi, pa ste končali raziskovanje. Veš, da je sem prišlo pol miljarde ali miljarda evrov, stanje pa je katastrofalno. Vsi, ki so se znašli vmes, so kriminalci.”

Podatki, ki jih je odkril, so šokantni. Kljub temu, da je v mesto prišla tako velika vsota denarja, so praktično vsi projekti obnove propadli ali bili predčasno zaključeni. Še bolj šokantne pa so zgodbe prebivalcev Srebrenice in okoliških vasi, ki zdaj živijo v katastrofalnih razmerah.

“Še danes imamo begunske namestitvene centre. A kdo živi v teh centrih? Otroci, ki niso begunci, ampak so se rodili v teh skupinskih namestitvah, in ki zdaj tam ustvarjajo svoje družine. Tisti, ki so pobegnili, so že pomrli. Še zdaj se rojevajo otroci, ki imajo kot kraj rojstva naveden begunski center, in to 22 let po vojni.”

Težko se postavlja v kožo slovenskih turistov, ki množično obiskujejo BiH, a pravi, da morda razume vzgib za ta potovanja.

“Mogoče razumem, zakaj prihajate. Pri vas je vedno red in lepo je včasih malo živeti tudi v neredu. Ampak le nekaj dni.”


02.12.2019

Spreminjanje sveta se začne od spodaj navzgor

Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.


25.11.2019

Najsrečnejša oseba na svetu je verjetno 60-letna ženska, ki živi na Norveškem

Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.


18.11.2019

Bojan Križaj me je spominjal na Micka Jaggerja

Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.


11.11.2019

Asiimwe Ronald oz. Mojster Jaka iz Ugande

Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.


04.11.2019

V dobi superprodukcije je kamela: vzdržljiva in počasna

Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.


28.10.2019

Tvoj koktajl naj bo tvoje zdravilo in naj bo tvoje zdravilo tvoj koktajl

Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.


21.10.2019

Rastislav Šimkovič

V oddaji Evropa osebno bomo tokrat spoznali Slovaka Rastislava Šimkovića, po grobih ocenah predstavnika 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati.


14.10.2019

Hitler je dnevno dobil vsaj eno injekcijo »vitaminov«

Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.


07.10.2019

Brez dobrega performansa je glasba mrtva

José James je vokalist, ki povezuje glasbeno preteklost in sedanjost. Na najnovejšem albumu iz leta 2018 Lean On Me se je denimo poklonil pevcu in piscu besedil Billu Withersu, ustvarja pa tudi avtorsko glasbo. Spominja se, da se mu je glasbeni svet obrnil na glavo pri štirinajstih letih. 


30.09.2019

Iz nekdanje monarhije se je v 60 letih odselilo 60 milijonov ljudi

Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.


23.09.2019

Film je neponovljiva izkušnja mladosti

Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.


16.09.2019

Elektriko smo v moji vasi dobili leta 2012

Zagledala sem oglas »Hočete postati zvezda?«. O, seveda hočem. Avdicija je bila v prestolnici Akri in sem šla. Nekako sem nabrala denar, pobasala vse, kar sem imela, in šla. Prvo leto so mi rekli, da nisem dovolj dobra. In sem se odpeljala z avtobusom nazaj domov. 12 ur vožnje. Prihodnje leto sem šla spet – in spet NE. Tretje leto sem že bila rezerva. In sem se vrnila še četrtič. Takrat sem zmagala.


09.09.2019

Nikoli ne pomislim na to, da bi še kdaj sedel v dirkalnik Formule 1

Ralf Schumacher, brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja, je po koncu svoje dirkaške kariere ostal v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.


02.09.2019

Evrovizija kot naftni tanker

Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.


26.08.2019

Toby Martin Applegate

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?


19.08.2019

Pavel Filgas

Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom, ulični umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave. Lahko bi ga označili za 'češkoslovanostalgika', saj ga je razpad skupne države Češkoslovaške zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Ampak pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da vztrajajo v zakonu, polnem nesoglasij. O ulični umetnosti in kavi, arhitekturi in Plečniku, predvsem pa iz prve roke o razlikah med Čehi in Slovaki s Čehom, ki že 10 let živi na Slovaškem in  ima svoj ulični atelje na eni najbolj slikovitih in obiskanih ulic Bratislave, na Michalski v starem delu mesta.


08.07.2019

Klasična glasba je največje darilo, ki ga je Evropa dala svetu

Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.


01.07.2019

Jezik je ključ do bolj vključujočega sveta

Thordis Elva Thorvaldsdottir je mlada islandska novinarka, pisateljica in javna govorka, ki predava o zelo resnih stvareh. Pri 16-ih je bila žrtev posilstva takratnega fanta, avstralskega študenta na izmenjavi v Reykjaviku. Skoraj desetletje je trajalo, da si je o zgodbi upala spregovoriti, s posiljevalcem pa sta se po še nekaj dodatnih letih dopisovanja celo srečala. Skupaj sta tudi nastopila na zelo odmevnem TED-talku. Thordis Elva danes živi na Švedskem, je poliglotka, svetu pa s svojimi predavanji posreduje sporočilo, ki je veliko bolj preprosto od njenega imena – nasilje nad ženskami še vedno obstaja.


24.06.2019

Strah pred “drugimi” je nevaren

Jomo Kwame Sundaram oziroma Jomo, kot se rad predstavi, je eden najvidnejših malezijskih ekonomistov. Kot profesor je deloval na univerzah Yale in Harvard, bil je tudi visoki predstavnik pri Združenih narodih. Bori se proti revščini in za ekonomsko pravičnost za vse, predvsem pa opozarja, da so za krize v državah v razvoju pogosto krive napake razvitega sveta.


17.06.2019

Christopher Khan

Že na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu bodo prvič za medalje tekmovali tudi rolkarji. Na najvišji ravni Slovenija nima prav veliko tekmovalcev. Ta hip je eden od dveh najopaznejših 22-letni Christopher Khan. Christopher Khan ne živi v Sloveniji, ampak v okolici Barcelone. Doma pretežno govorijo angleško, v vsakdanjem življenju mu prav prideta tudi španščina in katalonščina, slovenščino pa vadi pri babici in dedku v Gotovljah in med prijatelji na rolki. Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke.


Stran 9 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov