Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Avdo Avdić

09.07.2018

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

Avdo Avdić, raziskovalni novinar iz BiH, o izginulem denarju za povojno obnovo Srebrenice, politikih kriminalcih in izseljevanju, ki bo zaznamovalo prihodnost države

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delu ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine.

Njegova značilnost, ki je ne moreš spregledati niti ob kratkem srečanju, je, da se ves čas šali, tudi ko govori o skrajno resnih temah. Takole denimo opiše svojo otroško odločitev za poklic novinarja: “Pri svojih sedmih ali osmih letih sem začel gledat Dnevnik. Ves čas sem želel postati novinar, ničesar drugega si nisem želel. Morda te službe ne opravljam dobro, sem pa prepričan, da bi kar koli drugega delal še slabše.” Svoje novinarske metode opisuje kot alternativne, s tem misli predvsem na tehnike pridobivanja informacij.

“Vsak dan se slišim s šestimi tožilci. Vem, da so znotraj tožilstva vsaj štiri frakcije, ki so pod vplivom posameznih političnih strank. Se pravi – nekatere nadzoruje SBB, druge SDA, tretji so SNSD, četrti HDZ in še peti SDP. Pokličem denimo najprej tiste iz SDP-ja, da mi povedo, kaj počnejo tisti iz SDA-ja, potem njih vprašam, kaj počnejo tretji in tako naprej. Na koncu vem vse.”

Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

“Ker dobro poznam Srebrenico, sem šel najprej do župana, da mi pove vse o prejšnjem županu, potem sem šel do prejšnjega župana, da mi pove vse o zdajšnjem županu. Dobil sem papirje, pregledal vse uradne liste, kjer so objavljali donacije, pisal sem vsem veleposlaništvom in odšel na teren. Sploh ti ni treba raziskovati, treba se je samo sprehoditi skozi Srebrenico in oditi v vasi, pa ste končali raziskovanje. Veš, da je sem prišlo pol miljarde ali miljarda evrov, stanje pa je katastrofalno. Vsi, ki so se znašli vmes, so kriminalci.”

Podatki, ki jih je odkril, so šokantni. Kljub temu, da je v mesto prišla tako velika vsota denarja, so praktično vsi projekti obnove propadli ali bili predčasno zaključeni. Še bolj šokantne pa so zgodbe prebivalcev Srebrenice in okoliških vasi, ki zdaj živijo v katastrofalnih razmerah.

“Še danes imamo begunske namestitvene centre. A kdo živi v teh centrih? Otroci, ki niso begunci, ampak so se rodili v teh skupinskih namestitvah, in ki zdaj tam ustvarjajo svoje družine. Tisti, ki so pobegnili, so že pomrli. Še zdaj se rojevajo otroci, ki imajo kot kraj rojstva naveden begunski center, in to 22 let po vojni.”

Težko se postavlja v kožo slovenskih turistov, ki množično obiskujejo BiH, a pravi, da morda razume vzgib za ta potovanja.

“Mogoče razumem, zakaj prihajate. Pri vas je vedno red in lepo je včasih malo živeti tudi v neredu. Ampak le nekaj dni.”


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Avdo Avdić

09.07.2018

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

Avdo Avdić, raziskovalni novinar iz BiH, o izginulem denarju za povojno obnovo Srebrenice, politikih kriminalcih in izseljevanju, ki bo zaznamovalo prihodnost države

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delu ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine.

Njegova značilnost, ki je ne moreš spregledati niti ob kratkem srečanju, je, da se ves čas šali, tudi ko govori o skrajno resnih temah. Takole denimo opiše svojo otroško odločitev za poklic novinarja: “Pri svojih sedmih ali osmih letih sem začel gledat Dnevnik. Ves čas sem želel postati novinar, ničesar drugega si nisem želel. Morda te službe ne opravljam dobro, sem pa prepričan, da bi kar koli drugega delal še slabše.” Svoje novinarske metode opisuje kot alternativne, s tem misli predvsem na tehnike pridobivanja informacij.

“Vsak dan se slišim s šestimi tožilci. Vem, da so znotraj tožilstva vsaj štiri frakcije, ki so pod vplivom posameznih političnih strank. Se pravi – nekatere nadzoruje SBB, druge SDA, tretji so SNSD, četrti HDZ in še peti SDP. Pokličem denimo najprej tiste iz SDP-ja, da mi povedo, kaj počnejo tisti iz SDA-ja, potem njih vprašam, kaj počnejo tretji in tako naprej. Na koncu vem vse.”

Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.

“Ker dobro poznam Srebrenico, sem šel najprej do župana, da mi pove vse o prejšnjem županu, potem sem šel do prejšnjega župana, da mi pove vse o zdajšnjem županu. Dobil sem papirje, pregledal vse uradne liste, kjer so objavljali donacije, pisal sem vsem veleposlaništvom in odšel na teren. Sploh ti ni treba raziskovati, treba se je samo sprehoditi skozi Srebrenico in oditi v vasi, pa ste končali raziskovanje. Veš, da je sem prišlo pol miljarde ali miljarda evrov, stanje pa je katastrofalno. Vsi, ki so se znašli vmes, so kriminalci.”

Podatki, ki jih je odkril, so šokantni. Kljub temu, da je v mesto prišla tako velika vsota denarja, so praktično vsi projekti obnove propadli ali bili predčasno zaključeni. Še bolj šokantne pa so zgodbe prebivalcev Srebrenice in okoliških vasi, ki zdaj živijo v katastrofalnih razmerah.

“Še danes imamo begunske namestitvene centre. A kdo živi v teh centrih? Otroci, ki niso begunci, ampak so se rodili v teh skupinskih namestitvah, in ki zdaj tam ustvarjajo svoje družine. Tisti, ki so pobegnili, so že pomrli. Še zdaj se rojevajo otroci, ki imajo kot kraj rojstva naveden begunski center, in to 22 let po vojni.”

Težko se postavlja v kožo slovenskih turistov, ki množično obiskujejo BiH, a pravi, da morda razume vzgib za ta potovanja.

“Mogoče razumem, zakaj prihajate. Pri vas je vedno red in lepo je včasih malo živeti tudi v neredu. Ampak le nekaj dni.”


31.05.2021

Jason Hartley, angleški podjetnik

Ljubljana bi lahko bila žarišče za zagonska podjetja in podjetništvo, a se to žal zdaj še ne dogaja.


24.05.2021

Bruno Gola

Bruno Gola je brazilski zvočni umetnik in eden vodilnih predstavnikov zvočnega kodiranja, moderne zvrsti umetnosti, ki povezuje programiranje in avdiovizualno umetnost. Na pot zvočnega kodiranja se je podal leta 2016, po skoraj desetih letih dela v programiranju, saj v svojem delu ni več videl izzivov. Zato je poiskal nove. 


17.05.2021

Filip Kotsambouikidis

Filip Kotsambouikidis se je odraščal na Švedskem, poletja pa preživljal na grški obali. Čeprav mora doma ves čas imeti olivno olje in feta sir, se tudi švedski hrani ne bi odpovedal.


10.05.2021

Martina Zakocs

Martina Zakocs je predstavnica mlajše generacije porabskih Slovencev. Doma je iz Gornjega Senika, največje slovenske vasi v Porabju. Študirala je v Mariboru in Ljubljani. Bližje so ji Štajerci, ki so bolj podobni nasmejanim Porabcem.V magisteriju je analizirala dvojezične napise v sedmih slovenskih obmejnih vaseh. V politiko se ne vmešava. Pravi, da država pod Orbanom funkcionira: “Dnevi tečejo in se moramo prilagajati temu, kar je.” Tudi o življenju mladih v Porabju, koroni in prihodnosti.


29.03.2021

Gabriela-Mihaela Buzoianu

Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.


22.03.2021

Annie Millan-Gračner

Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.


15.03.2021

Raimo Summanen

Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.


08.03.2021

Rosi Grillmair

Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.


01.03.2021

Marina Martensson

Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.


22.02.2021

Ukaleq Slettemark

Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.


15.02.2021

Mahamed Al Burai

Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.


01.02.2021

Stefan Gunnarsson

Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.


25.01.2021

Jon Lee Anderson, The New Yorker

Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.


18.01.2021

Jaume Subirana

Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.


11.01.2021

Sašo Niskač

Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.


07.12.2020

Matt Hamlin

Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.


30.11.2020

Katja Aleksandra Mežek

Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?


23.11.2020

Vasilis Kukalani, filmski in gledališki igralec

Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.


16.11.2020

Payman Qasimian

V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.


09.11.2020

Evropa osebno, Yves Langlois

Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani
.


Stran 7 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov