Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Toby Martin Applegate

26.08.2019

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?

Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.

“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”

Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.

“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”

V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.

“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”

Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Toby Martin Applegate

26.08.2019

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?

Američan Toby Martin Applegate nima slovenskih korenin, a kot humanistični geograf že več kot dvajset let preučuje našo državo

Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Čeprav že ne zna več prešteti, kolikokrat je že obiskal našo državo, je za Tobyja Martina Applegata slovenščina še vedno (pre)trd oreh.

“Pa drugače imam sicer talent za jezike, znam malo japonsko, lahko pišem in berem nemško, študiral sem latinščino in grščino, zato me je mentorica poslala v Slovenijo. Ampak potem sem prišel sem in nisem razumel ničesar. Nekoč sem bil v Cerknem, pred tem pa v Ribnici in ko so me (v Cerknem) prosili, naj kaj povem, sem po ribniško zavil “ne vajm” namesto “ne vem” – kar jim je bilo strašno smešno. Ljudje govorijo zelo hitro, v narečjih in slengih, sploh v Ljubljani je najtežje slediti, na deželi je drugače, ljudje so bolj umirjeni.”

Toby Martin Applegate je odraščal na ameriškem jugu. Imel je srečo, da je bil rojen v precej premožni družini in da mu je šlo dobro v šoli. Bil je tudi športnik in je prvi v družini diplomiral.

“Ko sem diplomiral leta 1992, je bilo sredi recesije, slabo ekonomsko obdobje, dobil sem službo kot menedžer pri transportnem podjetju. To je bila edina služba, ki sem jo takrat lahko dobil. To je bilo v kraju Knoxville, v zvezni državi Tenesee, kjer je tudi sedež univerze. Po naključju sem tam spoznal slavno geografinjo profesorico Lyidio Mihelič Pulsipher, njena družina je iz Ribnice. Njen oče je emigriral v ZDA. Nekaj je videla v meni in postal sem njen študent. Sama je raziskovala predvsem Karibe, no, mene pa je vzpodbudila, da sem se lotil raziskovanja Slovenije.”

V Sloveniji je bil tudi med migrantsko krizo leta 2015. Kot pravi, smo takrat kot dvomilijonska država naredili kar smo pač lahko. In čeprav noče obrekovati ZDA v tujini, je zgrožen nad tem, kar počne ameriška vlada na mehiški meji. Prepričan je, da so migracije neizbežen del človeške zgodovine in bodo tudi del njene prihodnosti.

“Seveda, smo edini selitveni primati. Če pogledate velike opice: šimpanze, orangutane, gorile … njihov povprečni prostorski doseg je manj kot 400 kvadratnih kilometrov. Ne premaknejo se vse življenje. Pri ljudeh je nekaj drugače: mi se premaknemo, spremenimo se. Rečemo si: ‘tam je priložnost’ ali ‘to me bo prizadelo’ ali ‘tam ljubim nekoga’ ali ‘ker tu ljubim nekoga, bom ostal’ ali ‘tam je lepo, tu je grdo’. To imamo v sebi, ta mobilnost je tista, zaradi katere smo ljudje. Ker se premikamo, smo ljudje. Hkrati pa bomo kot ljudje vedno videli različnost in drugačnost drug v drugem.”

Toliko skupnih stvari nas druži, pa vendar smo le redko sposobni pogledati na človeštvo, kot na eno samo raso. Toby Martin Applegate je prepričan, da bomo slej ko prej prerasli darvinistično načelo, da preživi najmočnejši. Kot družba bomo napredovali skozi medsebojno pomoč in solidarnost.


20.02.2017

Jameson Godlove

Večni hipi, ki se je po spiritualnem popotovanju po svetu ustalil na kalifornijski plaži, kjer je s svojim avtodomom postal turistična atrakcija. Kako gleda na svet in kako je dobil vzdevek One Feather - Eno Pero, je v Evropi Osebno povedal Američan, ki je bil tri leta oblečen kot Frančišek Asiški.


13.02.2017

Stan in Gigi Krajnc, kanadska Slovenca

Oče Stan in hči Gigi. Stanovi starši so v 50. letih emigrirali v ZDA in se tam ustalili. Družina se je iz New Yorka pred olimpijskimi igrami leta 2010 preselila v Whistler, Vancouver . Tudi zaradi športnih ambicij. Gigi je ena od najbolj perspektivnih smučark v Severni Ameriki, oče jo je, tudi zaradi svojih slovenskih korenin, ta konec tedna pripeljal v Slovenijo na Pokal Loka. Stan, v ostankih svoje slovenščine in Gigi, ki žal ne govori slovensko, se predstavita v tokratni Evropi, osebno!


06.02.2017

Ande Trosten

Ande je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg, je pa tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev. Po njegovih besedah se sever Evrope zaradi podnebnih sprememb in vdiranja industrije v nekdaj kmetijska območja degradira tako rekoč pred njihovimi očmi, mednarodno opevani skandinavski zgled demokracije pa je že zdavnaj klecnil pod nacionalnimi pritiski. Kaj pri Samijih pomeni molk in zakaj ne marajo vztrajati na istem mestu, pa v nadaljevanju.


30.01.2017

Prince Wale Soniyiki

Prince Wale Soniyiki je prestolonaslednik iz Nigerije. Njegovo ime pomeni “krona vrni se domov”. Prince je moral zbežati iz svoje države zaradi skrajne skupine Boko Haram. Zdaj živi na Hrvaškem in bolj kot o tem, kako se vrniti na svoj prestol, razmišlja o tem, kako pomagati ljudem. Govori 21 jezikov, v enem od njih nam bo opisal, kako se je počutil, ko mu zaradi barve kože niso želeli postreči kave.


23.01.2017

Rafal Zaborowski

Rafal Zaborowski je predavatelj na londonski šoli za ekonomijo in politične vede in o sebi pravi, da je migrant. Poljak v Londonu, strokovnjak za medijske komunikacije, ki ga navdušuje japonska popularna kultura, bo spregovoril tako o hologramih, ki pojejo pred več desettisočglavimi množicami, kot o množicah beguncev, ki jim evropski mediji jemljejo imena.


16.01.2017

Samuel Gustavsson

Prihaja iz manjšega mesta s približno 7000 prebivalci. Od tam je bila tudi Astrid Lindgren, ki je napisala Piko Nogavičko. Samuel Gustavsson pravi, da je v tem kraju res veliko rdečih hiš, ki se pojavijo tudi v pisateljičinih knjigah. A kljub prijetnem mestu je mrzlo Švedsko zamenjal za nekoliko toplejšo Slovenijo, s seboj pa prinesel glasbo.


09.01.2017

Sanskriti Kumar

Z očetom in sestro se je Sanskriti še kot otrok preselila v Maribor, pri nas je zdaj že dobro desetletje. Pravi, da ima izjemno srečo, da je tukaj, ker je s tem v življenju dobila priložnosti, ki jih v Indiji gotovo ne bi. Čeprav je bilo sprva v popolnoma neznani deželi izjemno težko. In čeprav v Sloveniji še vedno doživi kak nadrealističen trenutek, posebej po izbruhu begunske krize, ko ji kdo pove, naj s svojo rahlo temnejšo poltjo ne meša slovenskih genov.


02.01.2017

Hasan in Šaraf

Hasan in Šaraf sta že šest let v Evropi. Živita v azilnem domu v Ljubljani. Najboljša prijatelja. Kot brata, pravi Hasan, ki je iz iraškega Kurdistana, Šaraf pa je k nam prišel iz Afganistana. Kdo sta, kaj sta? Begunca, migranta, prosilca za azil? Fanta, ki sanjata o lepšem življenju? Kako neosebna je lahko Evropa? V Evropi osebno!


26.12.2016

Ruža Tomašič

V Evropi osebno predstavimo kontraverzno hrvaško političarko Ružo Tomašič, ki ji HDZ ni dovolj konzervativen in poslanko, ki jo je v Evropskem parlamentu zaradi njenih 180 cm ter ostre retorike težko prezreti.


19.12.2016

Lamija Adži Bašar

Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. Letos aprila ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo. Pred dnevi je za svoja prizadevanja prejela Saharovovo nagrado za svobodo misli in bila tudi gostja Vala 202.


12.12.2016

EO Antonio Scurati

Vedno je bil bitke – z institucijami, profesorji, družino. Morda tudi zato najpogosteje piše o vojnah – dejanskih, duševnih in družinskih. Pravi, da književnost izgublja pomen kulturnega povezovalca, namesto nje se zdaj pojavljajo novi glasniki kulture – kuharji. A Antonio Scurati vztraja, je zelo ploden pisatelj, v dvanajstih letih je napisal dvanajst knjig, leta 2005 je prejel nagrado campiello za najboljši roman, med drugim sta to nagrado dobila še dva ugledna italijanska pisatelja Primo Levi in Alberto Bevilacqua. Dvakrat je za las zgrešil nagrado strega, ki velja za največje italijansko književno priznanje, a pravi, da mu je drugo mesto prineslo še večjo slavo in naklado. Antonio Scurati je v Sloveniji predstavil svoje predzadnje delo, ki je zdaj tudi prevedeno v slovenščino – knjigo Nezvesti oče.


05.12.2016

Dania Frank

Rodila se je v gospodarsko cvetoči Venezueli, kamor so njeni starši s trebuhom za kruhom odšli v 50-ih. V državi na severu Južne Amerike živi več kot tisoč Slovencev in njihovih potomcev, a zanje redko slišimo, saj skupnost ni tako močno povezana kot denimo tista v Argentini ali ZDA. No, družina Danie Frank se je odločila, da se leta 91 preseli nazaj v Slovenijo, tukaj so si ustvarili nov dom, na prejšnjo domovino pa našo gostjo danes spominjajo predvsem novice o razpadanju države.


28.11.2016

Vojislav Pejović

Vojislav Pejović je odraščal v Črni gori, koketiral z umetnostjo in režijo, naposled pa kot eden od najboljših študentov v letniku končal v biokemiji. Ko se je na Balkanu razbesnela vojna, je razvijal doktorat v Nemčiji, nato pa migriral v Združene države. Ob tem, da se na drugi strani Atlantika ukvarja s komuniciranjem medicine, tudi piše. Od nedavnega je na slovenskih knjižnih policah njegova zadnja knjiga Ameriški sfumato, v kateri pronicljivo razčleni spominjanje. V kaj se prelevi spomin, če ga že samo spominjanje popači?


21.11.2016

Safiullah Ebadi

Afganistanski računalniški strokovnjak, ki je moral pobegniti iz domovine, ker je več let delal v podjetju, ki je sodelovalo z Američani. Pravi, da želi s smehom spreminjati življenje. Tega si zdaj ureja v Sloveniji. Foto: Združenje manager


14.11.2016

Davor Vugrinec, upokojen nogometaš in zbiratelj umetnin

Davor Vugrinec, nestereotipni nogometaš. Skoraj 10 let je bil hrvaški nogometni reprezentant, še vedno je najboljši strelec hrvaške lige vseh časov. Znan je tudi po tem, je prosti čas med tekmami in treningi namenjal branju in učenju o umetnosti. Skoraj hkrati z začetkom nogometne kariere je začel ustvarjati svojo umetniško zbirko, ki jo je lani predstavil v zagrebškem umetniškem paviljonu, po količini in kakovosti pa presega celo mnoge muzejske zbirke.


07.11.2016

Massimo Rossi

Sin, žena, psička in japonska rezila so najpomembnejše stvari v življenju togishija oziroma mojstra poliranja japonskih rezil Massima Rossija. In ne nujno v tem vrstnem redu, hudomušno pove. Italijan, ki ima rad sproščenost in bello vito, se je hkrati pripravljen podrediti strogim pravilom japonske kulture in mentalitete. Ponižnost, poštenost in iskrenost. To ceni pri Japoncih in pogreša pri Italijanih. Zna pa vseeno v sebi združiti dve tako različni, a hkrati tako podobni si kulturi. In to na tak iskren, skoraj naiven način. O svoji zgodbi, povezanosti z Japonsko in tudi o tem, da je pred kratkim preživel potres v italijanskem Amatriceju, je govoril v Evropi osebno!


31.10.2016

Muriel Barbery

Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.


30.10.2016

Muriel Barbery

Na pozno praznično ponedeljkovo popoldne bomo utišali ropot sveta okrog nas ter v robatosti in neprivlačnosti »ježa« poskusili najti njegovo »eleganco«. Besedi, ki ju poudarjamo, sta iz naslova romana francoske avtorice Muriel Barbery. Z Eleganco ježa je zelo navdušila Slovence, pred kratkim pa je našo državo obiskala ob izidu svojega novega romana »Skrivno življenje vilinov«. Je profesorica filozofije, navdušena nad Baruchom Spinozo, razpeta med Japonsko in Francijo ter iskalka lepote, ki ji je všeč zven slovenščine.


24.10.2016

Kathia Buniatishvili

V Parizu, kjer 29-letna pianistka zadnja leta živi, ji pravijo kar Beyonce na klavirju. Ob prejemu prestižne nagrade Echo Klassik Award pred dobrim tednom dni jo je znani nemški TV voditelj Thomas Gottschalk napovedal kot ekstravagantno pianistko iz Gruzije, ki ne samo izvenserijsko dobro igra klavir, ampak je tudi izvenserijsko lepa.


17.10.2016

Gilles Baroin

Gilles Baroin je Francoz iz Toulousa, ki svoj življenjski optimizem spaja z matematiko. Že odkar ve zase, ga navdihuje abstraktni svet matematičnih pojmov, še posebej strastno se posveča njihovemu povezovanju z glasbo.


Stran 15 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov