Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
"Živjo, jaz sem Katja Mežek. Pol Slovenka sem. Sem iz Kalifornije, ampak zdaj živim v Kranju, mogoče do septembra prihodnje leto. Sem pravnica in imam dva otroka, Adriana in Jamesa. S slovenščino mi gre zelo slabo, ampak poskusim."
Katja Aleksandra Mežek upa, da vas je s svojo slovenščino vsaj malo spravila v dobro voljo in v isti sapi obljublja, da se bo nekoč res dobro naučila slovensko, saj je za učenje izjemno motivirana. Ko se je pred osmimi leti prvič preselila sem, se je že zelo dobro naučila osnov, ampak pravi, da bo očitno potrebovala zasebne ure, da se bo izboljšala. Slovenščino obožuje in včasih tudi malo sovraži:
"Jezi me, ko skušam kaj povedati, pa ne najdem besede. Moj cilj je, da bi govorila tekoče. Zdaj ko sem v karanteni in nisem obkrožena z ljudmi, ki govorijo slovensko, je seveda težje. Moj zelo oseben cilj je, da bi govorila zelo dobro, ker starejši člani moje družine, moje tete in strici, ne govorijo angleško. In z njimi se lahko pogovarjam samo osnovne stvari, kako je bilo na letalu, kakšen je bil dan, kam bomo šli na počitnice. Vse ostalo je pa težje in nam mora kdo pomagati."
Kot se pošali, v njenem primeru ne velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa: mama Keren Hunt je pisateljica in ilustratorka, oče Aleksander Mežek glasbenik, sama pa se je odločila za finance in pravo. Zdaj ima svoje podjetje LeksLaw. Večina njenih strank je sicer v Kaliforniji, nekaj pa tudi v Sloveniji. Podjetjem pomaga, da poslovanje razširijo v Združene države.
"Vedno sem navdušena, da je v Sloveniji toliko inovativnosti. Vedno, ko pridem, je tu neka nova skupina, nov tehnološki center. Ravno pred kratkim sem izvedela, da ima Slovenija Silicijeve vrtove! Na severu Kalifornije je Silicijeva dolina, Los Angeles ima Silicijevo obalo, Slovenija pa Silicijeve vrtove. To je res izjemno! Nekaj slovenskih podjetji je tako uspešnih v Združenih državah, da so tja preselila svoje sedeže."
Katera je Katjina najljubša očetova pesem?
"Siva pot je pa najljubša pesem mojega sina. Neprestano mu jo moramo predvajati. Eden od očetovih albumov, ki mi je najbolj ostal v spominu, je Podarjeno srcu. Ne vem, zakaj mi je tako všeč. Je starejši album, ne gre torej za njegovo najbolj sveže delo, ampak pri snemanju sta sodelovala tudi londonski simfonični orkester in Cliff Richards. Ko poslušam ta album, celoten CD, se spomnim na svoje otroštvo. Na ta album sem najbolj navezana."
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
"Živjo, jaz sem Katja Mežek. Pol Slovenka sem. Sem iz Kalifornije, ampak zdaj živim v Kranju, mogoče do septembra prihodnje leto. Sem pravnica in imam dva otroka, Adriana in Jamesa. S slovenščino mi gre zelo slabo, ampak poskusim."
Katja Aleksandra Mežek upa, da vas je s svojo slovenščino vsaj malo spravila v dobro voljo in v isti sapi obljublja, da se bo nekoč res dobro naučila slovensko, saj je za učenje izjemno motivirana. Ko se je pred osmimi leti prvič preselila sem, se je že zelo dobro naučila osnov, ampak pravi, da bo očitno potrebovala zasebne ure, da se bo izboljšala. Slovenščino obožuje in včasih tudi malo sovraži:
"Jezi me, ko skušam kaj povedati, pa ne najdem besede. Moj cilj je, da bi govorila tekoče. Zdaj ko sem v karanteni in nisem obkrožena z ljudmi, ki govorijo slovensko, je seveda težje. Moj zelo oseben cilj je, da bi govorila zelo dobro, ker starejši člani moje družine, moje tete in strici, ne govorijo angleško. In z njimi se lahko pogovarjam samo osnovne stvari, kako je bilo na letalu, kakšen je bil dan, kam bomo šli na počitnice. Vse ostalo je pa težje in nam mora kdo pomagati."
Kot se pošali, v njenem primeru ne velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa: mama Keren Hunt je pisateljica in ilustratorka, oče Aleksander Mežek glasbenik, sama pa se je odločila za finance in pravo. Zdaj ima svoje podjetje LeksLaw. Večina njenih strank je sicer v Kaliforniji, nekaj pa tudi v Sloveniji. Podjetjem pomaga, da poslovanje razširijo v Združene države.
"Vedno sem navdušena, da je v Sloveniji toliko inovativnosti. Vedno, ko pridem, je tu neka nova skupina, nov tehnološki center. Ravno pred kratkim sem izvedela, da ima Slovenija Silicijeve vrtove! Na severu Kalifornije je Silicijeva dolina, Los Angeles ima Silicijevo obalo, Slovenija pa Silicijeve vrtove. To je res izjemno! Nekaj slovenskih podjetji je tako uspešnih v Združenih državah, da so tja preselila svoje sedeže."
Katera je Katjina najljubša očetova pesem?
"Siva pot je pa najljubša pesem mojega sina. Neprestano mu jo moramo predvajati. Eden od očetovih albumov, ki mi je najbolj ostal v spominu, je Podarjeno srcu. Ne vem, zakaj mi je tako všeč. Je starejši album, ne gre torej za njegovo najbolj sveže delo, ampak pri snemanju sta sodelovala tudi londonski simfonični orkester in Cliff Richards. Ko poslušam ta album, celoten CD, se spomnim na svoje otroštvo. Na ta album sem najbolj navezana."
Gabriela-Mihaela Buzoianu je prišla v Ljubljano na trimesečno prakso, zdaj je tukaj že več kot 5 let. Nekdanja študentka novinarstva zdaj dela v logistiki, pri nas pa predvsem pogreša nekoliko romanskega temperamenta.
Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, po izobrazbi zdravnica, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo.
Za Skandinavce in Nordijce velja, da so zadržani ljudje. Tudi redkobesedni, kar pa za našega gosta ne moremo trditi. Našega gosta je v Slovenijo pripeljalo trenersko delo.Finec Raimo Summanen je namreč trener hokejistov Olimpije.
Rosi Grillmair, mlada avstrijska umetnica, v odnosu med človekom in umetno inteligenco zaznava omejenost človeške domišljije.
Marina Martensson, simpatična pegasta kodrolaska, je v domovini svoje mame našla mir in vnovič glasbeno zaživela.
Ukaleq Slettemark je biatlonka, ki prihaja z Grenlandije. S tistimi, ki mislijo, da ljudje tam živijo v iglujih se rada pošali, da živi v dvonadstropnem igluju s centralnim ogrevanjem in garažo.
Mohamed al Burai je palestinski begunec. V Slovenijo je prišel pred dvema letoma, pred slabim letom mu je Slovenija podelila azil.
Stefan Gunnarsson je vodja trženja na islandski nogometni zvezi in tvorec islandskega nogometnega čudeža.
Jon Lee Anderson je v svoji bogati novinarski karieri kot dolgoletni dopisnik poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu in v Afriki, prav posebno ljubezen pa čuti do Latinske Amerike.
Jaume Subirana je pisatelj in profesor književnosti iz Barcelone, je strasten zagovornik katalonske kulture, neposreden kritik Španije, a hkrati samostojne države ne vidi kot edine možnosti.
Sašo Niskač se je večkrat selil med različnimi evropskimi mesti in državami ter v Sloveniji deluje kot svobodni umetnik. Producira in organizira festival evropskih kratkih filmov Europanorama.
Nekdanji marinec iz Puščavskega viharja Matt Hamlin že štiri leta živi v Ljubljani, kjer mesi tudi sladko pecivo po receptih svoje babice iz Arizone.
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Neveljaven email naslov