Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

03.11.2011


Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?

Najbrž  si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.

Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje. 

Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?

Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?

Seveda.

No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.

Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?

Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.

Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?

Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.

Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?

Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.

Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.

Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.

Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.

Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?

Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.

Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

03.11.2011


Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?

Najbrž  si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.

Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje. 

Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?

Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?

Seveda.

No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.

Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?

Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.

Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?

Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.

Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?

Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.

Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.

Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.

Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.

Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?

Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.

Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


18.01.2024

Izkašljano in vročično: Naše telo kot uigran orkester v boju proti virusom

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.


11.01.2024

Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana

Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?


04.01.2024

Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.


28.12.2023

Znansopotnika: Marina Dermastia in Tom Turk

V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.


14.12.2023

Thomas Dietterich: Pionir strojnega učenja, ki obožuje flamenko

Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?


06.12.2023

Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe

Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.


30.11.2023

Znanost v novembru: od občanske znanosti do projekta ERC

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.


23.11.2023

Čemu tak pomp zaradi vodika?

Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?


16.11.2023

Posnetek celotne okrogle mize Frekvence X: Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


16.11.2023

Kaj pa če se zmotijo znanstveniki?

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.


09.11.2023

"Vse snovi so strupi; nobene ni, ki ne bi bila strup. Le odmerek loči strup od zdravila."

Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.


30.10.2023

Prah - od zlata v hišnem prahu do iskalcev kozmičnega prahu na strehah

Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.


26.10.2023

Znanost v oktobru: Od bisfenola A do misije na asteroid

Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.


19.10.2023

Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki

Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.


Stran 2 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov