Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

03.11.2011


Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?

Najbrž  si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.

Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje. 

Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?

Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?

Seveda.

No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.

Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?

Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.

Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?

Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.

Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?

Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.

Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.

Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.

Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.

Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?

Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.

Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

03.11.2011


Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?

Najbrž  si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.

Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje. 

Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?

Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?

Seveda.

No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.

Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?

Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.

Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?

Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.

Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?

Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.

Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.

Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.

Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.

Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?

Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.

Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.


28.01.2021

Kvantna prihodnost 2/3: Teleportacija? Tudi to je mogoče!

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2021

Kvantna prihodnost 1/3: Prvi koraki do kvantne premoči

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2021

V iskanju superprevodnikov, tehnološkega svetega grala

Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?


07.01.2021

Skrivnosti pod ledom

Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?


30.12.2020

Znanost v letu 2020: Od koronavirusa, vesolja do okoljskih alarmov

Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.


30.12.2020

Fizik Jurij Bajc: Tako močnih potresov po svetu letno ni veliko

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo


24.12.2020

Božiček pod znanstvenim povečevalnim steklom

Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.


17.12.2020

Zaslepljeni od koronakrize pozabljamo na okoljsko

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.


03.12.2020

Misija Gaia: Naša galaksija dobiva rokovski prizvok

Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.


26.11.2020

Cepiva in mi: Tekma, kakršne ne pomnimo

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.


19.11.2020

Cepiva in mi: Fascinantno potovanje do sodobnih cepiv

Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.


12.11.2020

Cepiva in mi: Poldruga milijarda življenj!

V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.


05.11.2020

Čudežni svet znanstvene nomenklature

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.


29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.


22.10.2020

Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem

Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani


15.10.2020

Le eden na 10 000 ljudi ima absolutni posluh

V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.


08.10.2020

Detektivka hepatitisa C, misterij črnih lukenj in genetske škarje

Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.


01.10.2020

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.


24.09.2020

Zora Janžekovič – kirurginja svetovne slave, ki je v Sloveniji skoraj neznana

Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.


17.09.2020

Konec vesolja

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.


Stran 9 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov