Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?
Najbrž si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.
Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje.
Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?
Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?
Seveda.
No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.
Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?
Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.
Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?
Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.
Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?
Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.
Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.
Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.
Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.
Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?
Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.
Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.
680 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Si mislite, da dobro poznate sebe in druge? Da drugih ne obsojate? Da na primer niste tako tečni, kot vaši sodelavci? Ali pa to, da se bolj od večine ljudi zavedate, kaj je prav in kaj narobe? Skratka, da imate manj pomanjkljivosti kot denimo vaši starši ali prijatelji?
Najbrž si vse to verjetno res mislite. Še bolj verjetno pa je, da se teh svojih zmot sploh ne zavedate. Raziskave vse bolj prepričljivo kažejo, da smo ljudje polni iluzij o sebi in o drugih. Nenehno zavajamo sami sebe, polni smo sodb in predsodkov, ki se jih niti ne zavedamo.
Naše predstave o sebi in drugih so izkrivljene, največ pa lažemo prav sami sebi, razlaga prof. dr. Dan Ariely z Univerze Duke. Tema: kognitivno izkrivljanje.
Znanstvene raziskave vse bolj kažejo, da se ljudje pogosto samo-zavajamo. Polni smo iluzij sebi in o drugih. To ni lahko sprejeti. Ste prepričani, da je to res?
Da, prepričan sem, da je to res. Dokazov za te napake je več kot dovolj, vendar pa imate tudi prav, da je to težko sprejeti. Žalostno, ker bi sicer lahko naredili nekaj v zvezi z njimi. Tako pa ne ukrepamo. Nekatere napake so celo tako očitne, da sploh niso pod vprašajem. Na primer ali v Sloveniji ljudje pišejo SMS-e med vožnjo?
Seveda.
No vidite. Težko je to razumno pojasniti. Nisem še srečal človeka, ki bi to počel in znal pojasniti ali je to posledica tehtnega premisleka o ceni in koristi. Torej, kako močna je želja po življenju in želja po neubijanju drugih – ter kako pomemben je bil ta SMS. Kot pravite, nekaterih napak se zavedamo, vendar ne storimo dovolj, da bi jih preprečili.
Zakaj se tako zelo samo-zavajamo, izkrivljamo resnico?
Deloma zato, ker to pri sebi težko vidimo. Deloma pa zato, ker je pri tem, za razliko od vizualne iluzije, težko videti alternativno sliko. Vizualno iluzijo lahko izklopimo in vklopimo, če na primer vzamemo ravnilo. Pri odločitvi pa, ko je enkrat sprejeta, spremenimo tok sveta. Samo v filmih ali knjigah pa lahko vidimo alternativen potek dogodkov. V vsakodanjem življenju ne. Predstavljajte si, da greste na zmenek in spoznate neko grozno osebo, ki je ne želite nikoli več videti. Mogoče pa je bila to čudovita oseba in je naredila le slab prvi vtis, vi pa ljudi slabo presojate. Če zaupate intuiciji, osebe nikoli več ne boste videli in ne boste spoznali, da je bila vaša prvotna sodba napačna. V življenju torej zelo težko ocenimo lastne napake, in tu je vloga znanosti, da nam jih jasno pokaže.
Obstaja mnogo oblik izkrivljanja, katera pa je po vašem najbolj pogosta, najmočnejša?
Na vprašanje težko odgovorimo. Vprašanje ni le, katera so najmočnejša, ampak na katere je okolje najbolj občutljivo. Pomislite na pošiljanje SMS-ov med vožnjo in deljeno pozornost. Kako hudo je bilo pred tisoč leti, če niste bili dobri v deljeni pozornosti? Ni bilo tako hudo. Ko pa smo izumili tehnologije kot je avtomobil, mobilnik in SMS, postane pomanjkanje te sposobnosti zelo nevarno. Podobno je z našo brezskrbnostjo glede prihodnosti in osredotočanjem zgolj na sedanjost. Povzroča prenajedanje, pomanjkanje fizične vadbe, prihrankov, nezaščiten seks in tako dalje. Pred 100 leti to ni bilo zelo nevarno. Če si bil brez samonadzora, si nisi mogel zelo škodovati. Danes pa imamo debelost, diabetes, kajenje, alkoholizem, nezaščiten seksu in ta zmota naredi naša življenja precej bolj nevarna. Pravo vprašanje je torej, kateri izmed naših zmot je najslabša in kako zgradimo okolje, ki iz nas potegne le najboljše.
Ali je naše samo-zavajanje pravzaprav tisto, ki nas je danes pripeljalo do te družbene in ekonomske krize?
Veliko raziskav delam na področju konflikta interesov. Kaj se zgodi, ko so ljudje plačani z zelo veliko denarja, da vidijo svet z določenega vidika? Izkaže se, da svet vidijo drugače. Pomislite na nogomet. Če sodnik piska proti vaši ekipi, ni drugega kot da je hudoben ali slep. Morda je to v športu celo dobrodošlo, kaj pa v bančništvu? Zamislite si, da sva bankirja na Wall Streetu in dobiva 5 milijonov dolarjev letno, da zavarovanja hipotek ocenjujeva bolje kot v resnici so. Vprašajte se, mar ne bi počeli enako? Ni treba lagati, da so zavarovanja dobra, čeprav so obupna. Ne. Mar ne bi zares začeli res verjeti, da so boljša kot v resnici? Rezultati kažejo, da se dogaja prav to. In tudi Wall Streeta ni treba označiti z besedno zloben, ampak pobožno slep. Ko ljudem plačamo, da vidijo svet izkrivljen, ga bodo. Žalostno pa je, da se ne spreminjamo in nas bo to preganjalo še dolgo. Načina plačevanja bankirjev še nikoli nismo spremenili.
Kaj pa znanost, je tudi znanost podvžena izkrivljanju, tega ne pričakujemo, saj je bolj ali manj objektivnoa oziroma – morala bi biti.
Tudi znanost ima svoje težave. Znanstveniki se odzivajo na priložnosti, da niso povsem iskreni. Ne gre le za denar, lahko je v igri slava. Rezultati kažejo, da če je nekdo finančno odvisen od našega uspeha, smo pripravljeni lagati malo bolj. Tudi mene je zamikalo, da bi pri znanstveni raziskavi goljufal. v poskusu smo opazovali dve skupini. Ena je imela pričakovano dobre, druga pričakovano slabe rezultate. A v skupini z dobrimi rezultati je iztopal posameznik z najslabšimi rezultati v celotnem poskusu. Znižal je povprečje, uničil poskus, bilo je obupno. Vzel sem ga pod drobnogled in odkril, da pije. Prav on je kvaril rezultate, zato sem ga umaknil – in bili so – odlični.
Čez čas pa sem pomislil, kaj bi bilo, če bi bil v drugi skupini, kjer smo pričakovali slabe rezultate? Tudi tej skupini bi kvaril povprečje in to me sploh ne bi motilo. Ravno nasprotno. Poskus sem nato ponovil, a kar je nenavadno, je: ni se mi zdelo, da bi lagal. Ko sem iz raziskave umaknil rezultate pijanega, se mi je zdelo, da služim znanosti. Bil sem vitez s svetlečim oklepom, ki tlakuje pot pravim podatkom. Dejstvo pa je, da to nisem bil. Imel sem lastno spodbudo in teorijo. Želel sem dobre rezultate in ker jih je ta posemeznik kvaril, sem uporabil lastno kreativnost, da bi upravičil nekaj, kar je znanstvena napaka. To je zelo natančna oblika nepoštenosti. Ne lažemo drugim, večinoma lažemo sebi. To so situacije, ko nam samo-zavajanje pomaga verjeti tiso, kar sami želimo.
Kako ljudi prepričati, da je to res? Kako lahko pri sebi prepoznajo samozavajanje?
Misim, da se vse skriva v podatkih. Raziskujem in pišem knjige za širšo javnost. Težko vidimo lastne napake, a če ljudem pokažemo strokovni članek ali poglavje v knjigi, bodo morda problem prepoznali, če ne pri sebi, pa pri drugih. In če se dogaja pri drugih, morda tudi sam nisem izvzet. Bi ljudje lahko popolnoma spremenili svoje vedenje? Najbrž ne. Ga lahko spremenimo tu in tam, in se poboljšamo? Upam, da.
Dan Ariely je nastopil tudi na TED večeru.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Neveljaven email naslov