Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rojevanje novih zvezd - prof. Susanne Pfalzner

08.03.2012


Profesorica Susanne Pfalzner dela na Inštitutu za radijsko astronomijo Maxa Plancka v Bonnu. Tema pogovora so velike računalniške gruče, ki nam pomagajo bolje razumeti realni svet, posebej, kako zvezde ter planeti, vključno z Zemljo, nastajajo iz razredčenih plinastih in prašnih oblakov.

Pfalznerjeva vodi tudi skupino Minerva, ki raziskuje nastanek zvezd in planetov. Je profesorica na Univerzi v Kőlnu, kjer poučuje računalniško astrofiziko in vodi seminar o tekočih problemih v teoretični astrofiziki.

Napisala je tri znanstvene knjige, ki so jih izdale založbe Cambridge University Press, Springer in Taylor & Francis. Minuli teden pa je predavala na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Profesorica Pfalzner, že nekaj časa vemo, da se zvezde ne rojevajo same, temveč v velikih skupinah nekaj sto ali tisoč sonc. Nedavno so znanstveniki ugotovili tudi, da je nastanek novih zvezd iz zgoščevanja plinastega oblaka buren proces. Zvezde se namreč tako približajo, da motijo ena drugo. Kaj pomeni ta sprememba?

Ta sprememba se je zgodila zaradi okoliščin, v katerih se rojevajo zvezde. Te ne nastanejo iz nič. Zrastejo iz drobnih delcev, ki jim mi, astrofiziki, pravimo prah. Ko je ta razpršen po prostoru, se zdi kot megla. Astrofiziki so razvili nove teleskope. Vesolja ne gledajo več v vidni svetlobi, ampak v infrardeči. Zato zdaj lahko vidijo skozi ta prah. To je podobno, kot bi šli k zdravniku na rentgensko slikanje in videli kost v mehkem tkivu. Z infrardečimi kamerami lahko astronomi zdaj skozi prah vidijo, kako nastajajo zvezde. Na podlagi teh opažanj vidimo, da zvezde nastajajo v skupinah, v kateri je od sto do sto tisoč zvezd. To so nova odkritja zadnjih desetih let.

Srečanja zvezd so pravo presenečenje. Če bi naše Sonce zmanjšali na velikost pomaranče, bi bila najbližja zvezda oziroma druga pomaranča tako daleč kot Kanarski otoki. Pomaranči, ki sta oddaljeni tisoče kilometrov, nimata veliko možnosti, da bi trčili ali potovali druga blizu druge. Zakaj pa je med rojevanjem zvezd drugače?

Zvezde nastanejo iz oblaka prahu. V enem oblaku se rodi veliko zvezd. Ta oblak ni neskončno velik, vse zvezde pa so v njem. To pomeni, da so zvezde v oblaku posejane precej na gosto. Če vzamem vašo primerjavo s pomarančami, bi bila ena pomaranča na Tromostovju, druga pa na obrobju Ljubljane. To je veliko bliže, kot so med sabo oddaljene že izoblikovane starejše zvezde.

Sonce je staro pet milijard let. Govoriva torej o dogodku, ki se je tu zgodil pred davnimi časi. Ali poznamo kakšno območje v bližini, kjer se zvezde rojevajo prav zdaj, da lahko opazujemo dogajanje?

Trenutno opazujemo območja, kjer nastajajo zvezde, vendar nam niso zelo blizu. 1200 svetlobnih let od nas je recimo Orionova meglica v ozvezdju Oriona. To je veliko območje nastajanja novih zvezd, v katerem jih je že 4000, še vedno pa se rojevajo nove. Tako lahko zdaj vidimo okolje, podobno tistemu, ko se je rojevalo Sonce.

Zvezde so velike plinaste krogle. Nastajajo milijone let. V posameznem trenutku je težko videti podrobnosti celotnega procesa. Zato lahko uporabimo superračunalnike, ki na podlagi znanih zakonov fizike izračunajo, kako iz plinastega oblaka nastane skupina zvezd. Sodite med vrhunske strokovnjake na tem področju. Zakaj je to zadnje čase doživelo takšen razcvet? So računalniki postali toliko hitrejši ali jih imamo več?

Pomembna sta dva vidika. Zmogljivost računalnikov se je v zadnjih letih izjemno povečala. Hkrati pa jih znamo tudi pametneje izrabiti. Če se vrnemo k zmogljivosti, sodobni superračunalniki izkoriščajo dvoje: čipi so postali hitrejši, kar lahko vidimo tudi doma, saj računalnik zmore veliko več kot pred desetimi leti, hkrati pa superračunalniki delujejo tako, da je na deset tisoče osebnih računalnikov povezanih v mrežo. Torej so se povečale računalniške zmogljivosti in razvite so nove metode, ki to zmogljivost bolje izrabljajo. Ne gre samo za napredek tehnike, ampak tudi za boljše razumevanje in nov pristop k reševanju problemov. V 80. letih prejšnjega stoletja smo lahko obdelovali simulacijo stotih delcev, zdaj ima ta lahko že deset milijonov delcev. V zadnjih tridesetih letih smo torej naredili velikanski skok. Lahko rešujemo probleme, kakršnih si pred desetimi leti nismo mogli niti zamisliti.

Še zadnje vprašanje, profesorica Pfalzner. Naše Sonce je nastalo pred petimi milijardami let. Obdajal ga je plinasti disk, ki se je zgostil v planete, med katerimi je bila tudi naša Zemlja. Druge zvezde, ki so se rojevale v bližini, bi lahko vplivale na ta proces. Ali smo imeli srečo, da mimohod kake bližnje zvezde Soncu ni odvzel plinastega diska, kar bi preprečilo nastanek Zemlje? Če bi se to zgodilo, ne bi bilo ne Zemlje, ne življenja, ne najinega pogovora.

Takšni prehodi na srečo niso zelo pogosti, ampak so bolj redek dogodek. Pravzaprav pa vemo, da je neka zvezda šla blizu našega Sonca. Plinastega diska ni uničila, zato na srečo obstajava, vendar vemo, da je bil disk prej veliko večji, verjetno kar trikrat ali štirikrat večji. Potem pa ga je mimoidoča zvezda tako zmanjšala, da je segal samo še do Neptunove tirnice. Da so plinasti diski navadno večji, vemo iz opazovanj Orionove meglice. Njihov običajni premer je stokratna razdalja med Soncem in Zemljo. Naš disk pa je bil na koncu velik le za tridesetkratnik te razdalje.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Rojevanje novih zvezd - prof. Susanne Pfalzner

08.03.2012


Profesorica Susanne Pfalzner dela na Inštitutu za radijsko astronomijo Maxa Plancka v Bonnu. Tema pogovora so velike računalniške gruče, ki nam pomagajo bolje razumeti realni svet, posebej, kako zvezde ter planeti, vključno z Zemljo, nastajajo iz razredčenih plinastih in prašnih oblakov.

Pfalznerjeva vodi tudi skupino Minerva, ki raziskuje nastanek zvezd in planetov. Je profesorica na Univerzi v Kőlnu, kjer poučuje računalniško astrofiziko in vodi seminar o tekočih problemih v teoretični astrofiziki.

Napisala je tri znanstvene knjige, ki so jih izdale založbe Cambridge University Press, Springer in Taylor & Francis. Minuli teden pa je predavala na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Profesorica Pfalzner, že nekaj časa vemo, da se zvezde ne rojevajo same, temveč v velikih skupinah nekaj sto ali tisoč sonc. Nedavno so znanstveniki ugotovili tudi, da je nastanek novih zvezd iz zgoščevanja plinastega oblaka buren proces. Zvezde se namreč tako približajo, da motijo ena drugo. Kaj pomeni ta sprememba?

Ta sprememba se je zgodila zaradi okoliščin, v katerih se rojevajo zvezde. Te ne nastanejo iz nič. Zrastejo iz drobnih delcev, ki jim mi, astrofiziki, pravimo prah. Ko je ta razpršen po prostoru, se zdi kot megla. Astrofiziki so razvili nove teleskope. Vesolja ne gledajo več v vidni svetlobi, ampak v infrardeči. Zato zdaj lahko vidijo skozi ta prah. To je podobno, kot bi šli k zdravniku na rentgensko slikanje in videli kost v mehkem tkivu. Z infrardečimi kamerami lahko astronomi zdaj skozi prah vidijo, kako nastajajo zvezde. Na podlagi teh opažanj vidimo, da zvezde nastajajo v skupinah, v kateri je od sto do sto tisoč zvezd. To so nova odkritja zadnjih desetih let.

Srečanja zvezd so pravo presenečenje. Če bi naše Sonce zmanjšali na velikost pomaranče, bi bila najbližja zvezda oziroma druga pomaranča tako daleč kot Kanarski otoki. Pomaranči, ki sta oddaljeni tisoče kilometrov, nimata veliko možnosti, da bi trčili ali potovali druga blizu druge. Zakaj pa je med rojevanjem zvezd drugače?

Zvezde nastanejo iz oblaka prahu. V enem oblaku se rodi veliko zvezd. Ta oblak ni neskončno velik, vse zvezde pa so v njem. To pomeni, da so zvezde v oblaku posejane precej na gosto. Če vzamem vašo primerjavo s pomarančami, bi bila ena pomaranča na Tromostovju, druga pa na obrobju Ljubljane. To je veliko bliže, kot so med sabo oddaljene že izoblikovane starejše zvezde.

Sonce je staro pet milijard let. Govoriva torej o dogodku, ki se je tu zgodil pred davnimi časi. Ali poznamo kakšno območje v bližini, kjer se zvezde rojevajo prav zdaj, da lahko opazujemo dogajanje?

Trenutno opazujemo območja, kjer nastajajo zvezde, vendar nam niso zelo blizu. 1200 svetlobnih let od nas je recimo Orionova meglica v ozvezdju Oriona. To je veliko območje nastajanja novih zvezd, v katerem jih je že 4000, še vedno pa se rojevajo nove. Tako lahko zdaj vidimo okolje, podobno tistemu, ko se je rojevalo Sonce.

Zvezde so velike plinaste krogle. Nastajajo milijone let. V posameznem trenutku je težko videti podrobnosti celotnega procesa. Zato lahko uporabimo superračunalnike, ki na podlagi znanih zakonov fizike izračunajo, kako iz plinastega oblaka nastane skupina zvezd. Sodite med vrhunske strokovnjake na tem področju. Zakaj je to zadnje čase doživelo takšen razcvet? So računalniki postali toliko hitrejši ali jih imamo več?

Pomembna sta dva vidika. Zmogljivost računalnikov se je v zadnjih letih izjemno povečala. Hkrati pa jih znamo tudi pametneje izrabiti. Če se vrnemo k zmogljivosti, sodobni superračunalniki izkoriščajo dvoje: čipi so postali hitrejši, kar lahko vidimo tudi doma, saj računalnik zmore veliko več kot pred desetimi leti, hkrati pa superračunalniki delujejo tako, da je na deset tisoče osebnih računalnikov povezanih v mrežo. Torej so se povečale računalniške zmogljivosti in razvite so nove metode, ki to zmogljivost bolje izrabljajo. Ne gre samo za napredek tehnike, ampak tudi za boljše razumevanje in nov pristop k reševanju problemov. V 80. letih prejšnjega stoletja smo lahko obdelovali simulacijo stotih delcev, zdaj ima ta lahko že deset milijonov delcev. V zadnjih tridesetih letih smo torej naredili velikanski skok. Lahko rešujemo probleme, kakršnih si pred desetimi leti nismo mogli niti zamisliti.

Še zadnje vprašanje, profesorica Pfalzner. Naše Sonce je nastalo pred petimi milijardami let. Obdajal ga je plinasti disk, ki se je zgostil v planete, med katerimi je bila tudi naša Zemlja. Druge zvezde, ki so se rojevale v bližini, bi lahko vplivale na ta proces. Ali smo imeli srečo, da mimohod kake bližnje zvezde Soncu ni odvzel plinastega diska, kar bi preprečilo nastanek Zemlje? Če bi se to zgodilo, ne bi bilo ne Zemlje, ne življenja, ne najinega pogovora.

Takšni prehodi na srečo niso zelo pogosti, ampak so bolj redek dogodek. Pravzaprav pa vemo, da je neka zvezda šla blizu našega Sonca. Plinastega diska ni uničila, zato na srečo obstajava, vendar vemo, da je bil disk prej veliko večji, verjetno kar trikrat ali štirikrat večji. Potem pa ga je mimoidoča zvezda tako zmanjšala, da je segal samo še do Neptunove tirnice. Da so plinasti diski navadno večji, vemo iz opazovanj Orionove meglice. Njihov običajni premer je stokratna razdalja med Soncem in Zemljo. Naš disk pa je bil na koncu velik le za tridesetkratnik te razdalje.


28.01.2023

Zvok ima svojo moč, 3. del

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …


26.01.2023

Januar v znanosti: Masni spektrometer, jedrska fuzija, respiratorni virusi in Znanstveniki proti plastiki

Sprehodimo se po odkritjih in dosežkih v znanosti v iztekajočem se mesecu, Frekvenca X ponuja raznoliko bero aktualnih raziskav - od jedrske fuzije, do masnega spektrometra, od plastike v morju do sezone okužb z respiratornimi virusi. Novinarjema Maji Stepančič in Luki Hvalcu se je v studiu pridružila gostujoča urednica oddaje, virologinja Katarina Prosenc Trilar.


19.01.2023

Zvočni spomini, 2. del

V prvem delu aktualne serije Frekvence X smo potovali vase, v svoje spomine, svoje notranje vesolje zvokov. Tokrat pa raziščemo vse tisto, kar nismo mi - paleto svetov, ki zvenijo, tudi če jih ne slišimo.


12.01.2023

Zvok ima svojo moč, 1. del

Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.


05.01.2023

Zemlja je naš edini dom - zanj in na njem smo bili ustvarjeni

Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.


29.12.2022

Znanstveno leto 2022 skozi pogled Zoisovih in Puhovih nagrajencev

Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej.


15.12.2022

Demografski scenarij prihodnosti

Osemmilijardti človek se je letos rodil v Dominikanski republiki, sedemmilijardti leta 2011 v Bangladešu, danes 23-letni Sarajevčan Adnan Mević je bil leta 1999 šestmilijardti človek na svetu, leta 1986 pa so za petmilijardtega Zemljana proglasili v Zagrebu rojenega Mateja Gasparja. Različne institucije poskušajo čim natančneje izračunati dan, ko naj bi število prebivalcev sveta doseglo okroglo mejo, a to so le ocene, ki se med seboj razlikujejo.


08.12.2022

Ideološka polarizacija kot naslednja pandemija

Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.


01.12.2022

November v znanosti: O podnebnih ekstremih, mehurčkih in raketah, prestopnih sekundah in dobrih knjigah

November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.


24.11.2022

Proteini, gradniki življenja 3/3: Pred nami je izjemno obdobje raziskovanja ved o življenju

Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.


17.11.2022

Proteini, gradniki življenja 2/3: 5800 proteinskih kompleksov za premer človeškega lasu

Proteini so gradniki našega življenja, zaradi njih lahko dihamo, mislimo, hodimo … V prvi epizodi serije smo odkrivali, zakaj je sploh pomembno, da poznamo njihovo tridimenzionalno obliko. S tem znanjem lahko namreč bolje razumemo procese življenja, imamo vpogled v številne bolezni, hkrati pa je to podlaga za načrtovanje novih zdravil. V drugi epizodi tridelne serije Proteini, gradniki življenja se spoznamo z načinom za določanje tridimenzionalne oblike molekul - s krioelektronsko mikroskopijo. Obiščemo tudi laboratorij na Kemijskem inštitutu, kjer stoji edini tak mikroskop v Sloveniji in pokličemo Nobelovega nagrajenca Joachima Franka, ki je leta 2017 prejel tretjino nagrade za razvoj na področju krioelektronske mikroskopije. Pa še to: na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so nam natisnili model 3D-proteina, več o njegovi obliki pove prof. Metod Frlic, predstojnik oddelka za kiparstvo.


09.11.2022

Proteini, gradniki življenja 1/3: Krasne tridimenzionalne oblike

Nova miniserija Frekvence X se bo tokrat podala v skrivnostni svet proteinov. Čeprav to zveni enostavno, bomo v prihodnjih epizodah naše znanstvene oddaje poskušali zaplavati v nekoliko bolj zahtevne vode preučevanja proteinov. Pa ne tistih, ki jih uživamo, temveč takšnih, lahko jim rečemo kar molekularni stroji, ki nam omogočajo življenje. Tistih, ki so že v našem telesu. Če poenostavimo, so proteini nekakšni mali delavci, precej manjši od celic. So encimi, ki omogočajo kemijske reakcije, recimo prebavo hrane. Hemoglobin v rdečih krvnih celicah prenaša kisik po telesu. Proteini so gradniki našega življenja. V prvi epizodi se tako spoznavamo z njihovo tridimenzionalno obliko in s tem, zakaj je poznavanje te oblike pomembno v znanosti, sploh na področju poznavanja bolezni in načrtovanja novih zdravil. Sprehodimo se skozi nobelovce, ki so gradili to piramido znanja o proteinih, in ugotavljamo, kakšni so začetki napovedovanja oblik proteinov ob pomoči računalnikov.


05.11.2022

Proteini, gradniki življenja - napovednik serije

Stroju je uspelo tisto, česar človek ni zmogel. S pomočjo umetne inteligence AlphaFold2 so pred dvema letoma napovedali tridimenzionalno obliko 200 milijonov proteinov. Prej smo jih poznali približno 170 tisoč. V novi seriji Frekvence X se bomo spraševali, zakaj sploh je pomembno poznati oblike proteinov, kaj znanstvenikom ena oblika proteina pove o njegovih lastnostih, kaj sploh so proteini? Zanimali nas bodo tisti molekularni stroji, ki nam omogočajo, da živimo. Proteini v našem telesu. Pridružite se nam naslednje tri četrtke, naročite se na podkast, da česa ne zamudite.


03.11.2022

David Wengrow o svobodi snovanja novih družbenih ureditev

"Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev." Pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.


27.10.2022

Oktober v znanosti: O mrku, kugi in avtoimunih boleznih ter znanstveni poeziji

So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!


20.10.2022

Heino Falcke: Črne luknje kot poslednji horizont znanosti

Morda se spomnite, aprila 2019 smo si lahko črno luknjo prvič ogledali na fotografiji. Podoba črnega kroga z ognjenim obročem je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Raziskovalci so leta delali na tem, da so povezovali desetine teleskopov po svetu in naposled z njihovo pomočjo ustvarili podobo še nikoli videnega. Eden od pobudnikov projekta Event Horizon Telescope in takratni predsednik znanstvenega sveta pri njem Nemec Heino Falcke je minuli teden obiskal Slovenijo, saj so mu na Univerzi v Novi Gorici podelili častni doktorat. Za tokratno Frekvenco X smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj so črne luknje takšno astronomsko čudo, ali nam bo kdaj uspelo pogledati v njihovo notranjost in ali je v znanosti tudi kaj prostora za vero.


13.10.2022

Ne čakajmo na čudežno tehnologijo, ki bo rešila okoljsko krizo

V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo?


06.10.2022

Nobelove nagrade 2022

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.


29.09.2022

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.


22.09.2022

Mariša Gasparini, Kraljevi kolidž v Londonu: "Kardiologija je interdisciplinarna veda"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu.


Stran 5 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov