Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


10.03.2016

Zemlja iz vesolja

Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.


10.03.2016

Zemlja iz vesolja

Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.


03.03.2016

Novinci v periodnem sistemu elementov

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.


25.02.2016

Skrivnost vzpona in zatona Iskre Delte

Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.


18.02.2016

Gravitacijski valovi odpirajo novo okno vesolja

Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.


11.02.2016

Revolucija v genetiki in obujen strah pred otroci po načrtu

Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.


04.02.2016

Tiki naši vsakdanji

Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.


27.01.2016

Paradoks izbire

Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.


21.01.2016

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.


21.01.2016

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.


14.01.2016

Izzivi potovanja v vesolje

Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.


14.01.2016

Izzivi potovanja v vesolje

Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.


07.01.2016

Bo elektrika poganjala tudi potniška letala? Morda pa res

Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.


31.12.2015

Znanost v letu 2015

Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.


24.12.2015

Znanost ni slovenska prioriteta

Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.


10.12.2015

Podnebne spremembe

Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.


03.12.2015

Moč nevednosti in negotovosti

Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.


26.11.2015

Prihodnost samovozečih vozil

Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.


19.11.2015

Novi materiali za vesoljske raziskave in zemeljsko uporabo

Izstreljevanje satelitov v vesolje je drago. Izstrelitev kilograma tovora v nizko tirnico stane 10 tisoč evrov, cena za bolj oddaljene tire je še precej višja. Osrednja sogovornika oddaje sta dr. Marcos Bavdž in dr. Janez Dolinšek.


12.11.2015

Živali in naša moralna odgovornost zanje

“Ali živali čutijo bolečino?” je vprašanje, ki si ga bomo zastavljali v tokratni Frekvenci X. Znanstveniki in filozofi imajo glede tega različna stališča, pritrdilni odgovor nanj pa bi marsikatero človekovo dejanje postavil v slabo moralno luč. Če namreč živali ne čutijo bolečine, potem so eksperimenti na njih in njihov zakol moralno neproblematična dejanja. Če pa živali to sposobnost imajo, potem se stvari zapletejo in postanejo kočljive.


Stran 20 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov