Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


19.05.2011

Umetna inteligenca, gost prof. Stuart Russell iz Univerze Berkley v Kaliforniji

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.05.2011

Daljinsko zaznavanje. Gost dr. Krištof Oštir

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.04.2011

Radioaktivnost: dr. Jim Smith (Univerza v Portsmouthu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.04.2011

Zakaj smo ljudje izvrstni bralci?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.04.2011

Megapotresi - prof. dr. Emile Okal

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.04.2011

50. obletnica prvega človeka v vesolju - gost Boris Bergant

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.03.2011

Hormonski motilci. Gost prof.dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.03.2011

Skrivnosti števila Pi, gost David H. Bailey

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.03.2011

Misija Planck - dr. Anna Gregorio

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.03.2011

Ali imajo živali zavest? Gost: Prof. Bernard Rollin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.03.2011

Nevarni črni labodi. Gost dr. Jernej Čopič.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.02.2011

10 let človeškega genoma

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.02.2011

Raziskave vesolja - novi materiali

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.02.2011

Učinek nocebo. Gost: prof. dr. Irving Kirsch (University of Hull).

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.02.2011

Zdravljenje z matičnimi celicami. Gost Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.01.2011

Levičarji in desničarji. Gost Chris McManus. (University College v Londonu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.01.2011

Biologija strahu - gost prof. Joseph LeDoux

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.01.2011

Fantastična popotovanja živali - dr. Melissa Bowlin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 30 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov