Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

15.03.2012


Si predstavljate, da bi na embalaži mortadele, ki ste jo pravkar kupili v trgovini, pisalo – pri nastajanju te salame ni trpela ali umrla nobena žival?

Na Nizozemskem bodo do konca leta izdelali prvo sintetično klobaso, nekoč bomo morda lahko jedli celo zrezek  iz sibirskega tigra ali hamburger s polpetom iz mesa pande!

Realnost ali fikcija?

V prihodnosti bomo meso morda gojili kar v laboratorijskih posodah, tako vsaj razmišlja peščica znanstvenikov, ki verjame, da bi lahko meso za zrezke in klobase vzgajali v bioreaktorjih.

V zadnjih letih je vodilni  na tem področju profesor Mark Post z univerze Maastricht na Nizozemskem, ki obljublja, da bo prvo sintetično klobaso izdelal še do konca letošnjega leta. Profesor Post tako v svojem laboratoriju na veliko goji prašičje mišične celice, ki jih pridobiva iz prašičjih zarodnih celic.

Kako “nastane” umetno meso?

@Val202 Brez zadržkov bi ga. Sicer pa dvomim, da bi se dalo ustvariti takšen okus in strukturo v petrijevki kot pri pravem mesu.

— Nace (@nkran) March 14, 2012

Kljub vsem raziskavam pa profesor Post lahko za zdaj v laboratoriju vzgoji le majhne, za noht dolge in svinčnik debele krpice mišičnega tkiva. Da bi na ta način dobil dovolj mesa za eno samo klobaso, potrebuje vsaj eno leto in na tisoče takšnih krpic tkiva. Navsezadnje pa je tu še – za večino vsekakor bistvena stvar – vonj in okus tovrstnega mesa. Profesor Post priznava, da meso v njegovih laboratorijskih posodah deluje zelo bledo, saj ne vsebuje hemoglobina, ki mu drugače daje značilno rdečo barvo. Poleg tega nihče ne ve, kakšen je njegov okus, saj tkivnih preparatov, vzgojenih v laboratoriju, ni dovoljeno jesti.

“In-vitro-tarjanci”

@borutcink @Val202 Za poskusiti OK, naj razvijajo samo izdelavo človeškega mesa kot nadomestnega tkiva :) za laboratorijske steake je še čas

— Sara Karba (@SaraKarba) March 15, 2012

Če bo raziskovalcem v prihodnosti uspelo razviti načine za ekonomično vzgajanje mesa v laboratoriju, ki bo poleg vsega tudi enako okusno, kot naravno meso, bomo ljudje morda postali “in-vitro-tarjanci”.

Za nameček pa znanstveniki pravijo, da bi lahko na ta način brez težav vzgajaji tudi meso trenutno eksotičnih živali, torej bi si lahko brez etičnih zadržkov nekoč v prihodnosti privoščili hamburger z mesom sibirskega tigra ali pandin zrezek.

Okus podoben piščančjim prsim

Dr. Henk Haagsman je profesor o znanosti mesa na univerzi v Utrechtu. Pravi,  da bo mogoče potrebnih še 10 let, da se bo in vitro meso znašlo v trgovinah.

Res mislite, da bi lahko v prihodnosti na tak način pridobivali meso?

Da. Vendar to na začetku ne bo čisto tako meso, kot smo ga vajeni. Za zdaj ne moremo narediti na primer svinjskih zrezkov, ampak le nekaj, kar je podobno mletemu mesu. V tem vidim prihodnost, dodatek k običajnemu pridobivanju mesa. Omenil sem, da je s pridobivanjem veliko težav, poleg tega pa ljudje ne želijo ubijati živali. Mogoče se bo s tem kakovost običajne proizvodnje mesa izboljšala in bomo naravno meso jedli redkeje ali le ob posebnih priložnostih, za vsakdanje potrebe pa bi lahko uporabljali meso iz laboratorija.

Verjetno vse zanima, kakšen je okus takega mesa. Je enako dober kot pri običajnem mesu?

Verjetno nima specifične arome govedine, jagnjetine ali svinjine, vendar pa bo imelo nevtralen okus, ki bi bil morda primerljiv z okusom piščančjih prsi, saj bo vsebovalo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, ki med kuho zaradi kemičnih reakcij ustvarjajo značilen okus. Arome, kakršne ima meso različnih živali, pa bi lahko dodali pozneje, da bi ustvarili tudi take okuse.

Kaj pa zdravstveno vprašanje? Bi bilo lahko tako umetno meso škodljivo za ljudi?

Ne. Izdelovali bi ga v sterilnem okolju, medtem ko lahko ob zakolu, kot vemo, vsebina črevesja meso kontaminira. Zato je tudi skoraj vsa perutnina okužena z bakterijami. Tu takih težav ne bi imeli. Vendar bi bil to seveda industrijski proces, tako kot izdelava kruha, testenin, sira ali piva, zato bi poskrbeli za vse ukrepe, ki so potrebni za varno pridelavo hrane. Ker pa meso iz laboratorija ne bo tako kontaminirano kot navadno, bo varnejše.

Še zadnje vprašanje: koliko bi trenutno stal zrezek, izdelan v laboratoriju?

Mislim, da bo zrezek, ki ga trenutno izdeluje prof. Post, stal približno 250.000 evrov. To so seveda stroški razvoja in gojenja. Pred nekaj leti je neko podjetje izračunalo, koliko bi stala proizvodnja takega mesa, če bi nekatere stvari izboljšali, in je prišlo do podobne cene, kot jo ima zdaj navadno meso. Na koncu torej umetno meso ne bo stalo nič več kot meso, ki ga kupujete danes.


18.03.2010

Mikrobi, gost prof. Mike Wilson

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.03.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Viri energije na Zemlji in iskanje alternativ

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.03.2010

Fuzija in "garažna" sonca: gost prof. Tomaž Gyegjek

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov