Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konferenca Lepton Photon

20.08.2015

V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.

V Ljubljani zbrana smetana fizikov osnovnih delcev, med njimi tudi prof. Alan Guth in prof. John Ellis. Z direktorjem Cerna tudi o polnopravnem članstvu Slovenije.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka mednarodna konferenca visokih energij Lepton photon 2015, na kateri ugledna svetovna imena s področja fizike predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke. Skupno Slovenija gosti 200 vrhunskih fizikov.

Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in Združene države Amerike, zato je Sloveniji še toliko bolj v čast, da se je znašla v krogu organizatoric, je povedal dr. Peter Križan iz lokalnega organizacijskega odbora.

“Fiziki smo zelo normalni ljudje. Veliko se dogovorimo v neformalnem druženju. Tudi sam sem že veliko projektov začel ravno na tovrstnih druženjih.”

Dr. Peter Križan

Fiziki ta teden v Ljubljani predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v minulih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko, vsi skupaj pa si prizadevajo priti na sled nove fizike.

“Zdi sem mi, da ga imamo”

V Ljubljano je na svoj prvi uradni obisk prišel tudi generalni direktor Cerna Rolf Dieter Heuer. Kot je povedal v pogovoru za naš radio, je bil najpomembnejši dogodek v njegovem mandatu nedvomno odkritje Higgsovega bozona. Marsikdo se najverjetneje še vedno zelo dobro spomni objave odkritja julija leta 2012, ki jo je na tisoče ljudi spremljalo prek spleta. Peter Higgs je bil vidno ganjen, znanstveniki so v športnem duhu kot zmagovalci držali roke v zrak … Kakšni občutki so Heuerja prevevali takrat?

“Po predstavitvah, ko sem spet sedel, sem zares dojel, da smo ga res našli. Že ko smo se z vodjema obeh glavnih eksperimentov v Cernu nekaj tednov pred tem pogovarjali o odkritju, sem seveda vedel, da je res tam, da smo se vendarle dokopali do odkritja. Čisto zares pa sem se tega zavedel šele na predstavitvi. Zato sem takrat dejal: “Zdi sem mi, da ga imamo” … Sem pa tudi takoj dodal: “Toda kaj pravzaprav imamo?”

“Še vedno nismo vedeli natančno, kaj smo pravzaprav odkrili. Vedeli smo, da je to tisti ključni delec, ki daje maso vsem osnovnim delcem in ki je absolutno pomemben in ključen za naš obstoj. Ampak, ali je samo eden ali gre za celo družino? To je zdaj naš naslednji izziv.  Ko sem tisti večer z letalom letel na nek drug pomemben dogodek, sem si počasi oddahnil in pomislil: “No, če lahko rečemo, da obstaja kak ključen trenutek v življenju generalnega direktorja Cerna, potem je to nedvomno ta.”

Higggsov bozon nekateri imenujejo tudi božji delec. Kako je dobil to ime? Ali sploh ima kakšno povezavo z bogom in religijo?

“Zgodba o nastanku tega imena je precej smešna. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko iz leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev, v kateri je dal velik poudarek temu izmuzljivemu delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle, Preklemani delec, pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala in da naj izpusti besedo damn. Knjiga je tako izšla z naslovom “The God Particle” in tako je nastalo ime božji delec. Prav nobene zveze nima z bogom.”

“To je pač delec. Zelo pomemben delec sicer, ampak obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi zato ni nič kaj všeč, a v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil.”

Oče inflacijske teorije

Vsa predavanja v živo prenašajo na spletni strani konferenci, še posebej veliko zanimanja je za nocojšnje predavanje ameriškega znanstvenika prof. Alana Gutha, legendarnega fizika in očeta inflacijske teorije vesolja.

Zgodba njegovega odkritja, ki bi prav lahko kmalu dobilo tudi Nobelovo nagrado, zveni skorajda filmsko. 6. decembra 1979 se je po celodnevnem delu v laboratoriju lotil še igranja z enačbami. In sredi noči prišel do pomembnega odkritja.

“To  je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo. Njena osnovna ideja je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostotota vakuuma. Inflacijska teorija predstavlja zasuk v razumevanju vesolja.” 

Alan Guth se je v svoji karieri ukvarjal s številnimi teoretičnimi problemi in za svoje delo prejel številne nagrade in odlikovanja. V Ljubljani bo predaval o tem, ali je naše vesolje le eno izmed številnih.

“Z inflacijsko teorijo lahko pojasnimo lastnosti našega vesolja in o tem bom govoril nocoj. Ena izmed možnih razlag znotraj teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed mnogih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”

Slovensko članstvo v Cernu

Ena od pomembnih tem ob robu konference Lepton Foton pa je tudi vnovičen zagon za članstvo Slovenije v Cernu. V torek sta v zvezi s tem sestala generalni direktor Cerna Heuer in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ministrica je bila po srečanju optimistična.

Da je res že čas za včlanitev je prepričan tudi Peter Križan. “Članstvo v Cernu je kulturna stvar, v Evropi so skoraj vse države članice, članstvo te v nekem smislu postavi na zemljevid.” 

Generalnega direktorja Cerna Rolfa Dieterja Heuerja bomo v kratkem gostili v oddaji Nedeljski gost, fizik, oče inflacijske teorije Alan Guth, pa bo septembra gost naše oddaje Frekvenca X.


Frekvenca X

682 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Konferenca Lepton Photon

20.08.2015

V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.

V Ljubljani zbrana smetana fizikov osnovnih delcev, med njimi tudi prof. Alan Guth in prof. John Ellis. Z direktorjem Cerna tudi o polnopravnem članstvu Slovenije.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ta teden poteka mednarodna konferenca visokih energij Lepton photon 2015, na kateri ugledna svetovna imena s področja fizike predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke. Skupno Slovenija gosti 200 vrhunskih fizikov.

Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij, ki so jo v prejšnjih letih gostile Švedska, Južna Koreja, Nemčija, Indija in Združene države Amerike, zato je Sloveniji še toliko bolj v čast, da se je znašla v krogu organizatoric, je povedal dr. Peter Križan iz lokalnega organizacijskega odbora.

“Fiziki smo zelo normalni ljudje. Veliko se dogovorimo v neformalnem druženju. Tudi sam sem že veliko projektov začel ravno na tovrstnih druženjih.”

Dr. Peter Križan

Fiziki ta teden v Ljubljani predstavljajo najnovejše znanstvene dosežke, hkrati pa tudi načrte za bodoče raziskovanje na teh področjih. Gre za izredno živahno in propulzivno področje znanosti, ki je v minulih sedmih letih prineslo kar dve Nobelovi nagradi za fiziko, vsi skupaj pa si prizadevajo priti na sled nove fizike.

“Zdi sem mi, da ga imamo”

V Ljubljano je na svoj prvi uradni obisk prišel tudi generalni direktor Cerna Rolf Dieter Heuer. Kot je povedal v pogovoru za naš radio, je bil najpomembnejši dogodek v njegovem mandatu nedvomno odkritje Higgsovega bozona. Marsikdo se najverjetneje še vedno zelo dobro spomni objave odkritja julija leta 2012, ki jo je na tisoče ljudi spremljalo prek spleta. Peter Higgs je bil vidno ganjen, znanstveniki so v športnem duhu kot zmagovalci držali roke v zrak … Kakšni občutki so Heuerja prevevali takrat?

“Po predstavitvah, ko sem spet sedel, sem zares dojel, da smo ga res našli. Že ko smo se z vodjema obeh glavnih eksperimentov v Cernu nekaj tednov pred tem pogovarjali o odkritju, sem seveda vedel, da je res tam, da smo se vendarle dokopali do odkritja. Čisto zares pa sem se tega zavedel šele na predstavitvi. Zato sem takrat dejal: “Zdi sem mi, da ga imamo” … Sem pa tudi takoj dodal: “Toda kaj pravzaprav imamo?”

“Še vedno nismo vedeli natančno, kaj smo pravzaprav odkrili. Vedeli smo, da je to tisti ključni delec, ki daje maso vsem osnovnim delcem in ki je absolutno pomemben in ključen za naš obstoj. Ampak, ali je samo eden ali gre za celo družino? To je zdaj naš naslednji izziv.  Ko sem tisti večer z letalom letel na nek drug pomemben dogodek, sem si počasi oddahnil in pomislil: “No, če lahko rečemo, da obstaja kak ključen trenutek v življenju generalnega direktorja Cerna, potem je to nedvomno ta.”

Higggsov bozon nekateri imenujejo tudi božji delec. Kako je dobil to ime? Ali sploh ima kakšno povezavo z bogom in religijo?

“Zgodba o nastanku tega imena je precej smešna. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko iz leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev, v kateri je dal velik poudarek temu izmuzljivemu delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle, Preklemani delec, pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala in da naj izpusti besedo damn. Knjiga je tako izšla z naslovom “The God Particle” in tako je nastalo ime božji delec. Prav nobene zveze nima z bogom.”

“To je pač delec. Zelo pomemben delec sicer, ampak obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi zato ni nič kaj všeč, a v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil.”

Oče inflacijske teorije

Vsa predavanja v živo prenašajo na spletni strani konferenci, še posebej veliko zanimanja je za nocojšnje predavanje ameriškega znanstvenika prof. Alana Gutha, legendarnega fizika in očeta inflacijske teorije vesolja.

Zgodba njegovega odkritja, ki bi prav lahko kmalu dobilo tudi Nobelovo nagrado, zveni skorajda filmsko. 6. decembra 1979 se je po celodnevnem delu v laboratoriju lotil še igranja z enačbami. In sredi noči prišel do pomembnega odkritja.

“To  je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo. Njena osnovna ideja je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostotota vakuuma. Inflacijska teorija predstavlja zasuk v razumevanju vesolja.” 

Alan Guth se je v svoji karieri ukvarjal s številnimi teoretičnimi problemi in za svoje delo prejel številne nagrade in odlikovanja. V Ljubljani bo predaval o tem, ali je naše vesolje le eno izmed številnih.

“Z inflacijsko teorijo lahko pojasnimo lastnosti našega vesolja in o tem bom govoril nocoj. Ena izmed možnih razlag znotraj teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed mnogih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”

Slovensko članstvo v Cernu

Ena od pomembnih tem ob robu konference Lepton Foton pa je tudi vnovičen zagon za članstvo Slovenije v Cernu. V torek sta v zvezi s tem sestala generalni direktor Cerna Heuer in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ministrica je bila po srečanju optimistična.

Da je res že čas za včlanitev je prepričan tudi Peter Križan. “Članstvo v Cernu je kulturna stvar, v Evropi so skoraj vse države članice, članstvo te v nekem smislu postavi na zemljevid.” 

Generalnega direktorja Cerna Rolfa Dieterja Heuerja bomo v kratkem gostili v oddaji Nedeljski gost, fizik, oče inflacijske teorije Alan Guth, pa bo septembra gost naše oddaje Frekvenca X.


01.08.2015

Od biogoriv do laserjev: znanstveni utrinki tedna

Ta teden sta v slovenski znanstveni skupnosti odmevala dva dosežka – raziskovalci Kemijskega inštituta so s posebnim katalizatorjem za pretvorbo biorazgradljivih odpadkov v biogoriva prepričali žirijo na mednarodnem tekmovanju Royal Society of Chemistry, raziskovalec z Inštituta Jožefa Štefana pa je nato sredi tedna pritegnil precejšnjo mednarodno medijsko pozornost z odkritjem, da je v človeške celice mogoče vstaviti laserje.


29.07.2015

Ekološki agregat s slovenskim znanjem

Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.


09.07.2015

Skuhali se bomo pod pokrovko ogljikovega dioksida

Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.


24.06.2015

Pametni sistemi za starostnike

Po napovedih mednarodnega denarnega sklada bo do leta 2050 na dva zaposlena prišel en upokojenec, v Sloveniji pa celo en zaposleni na enega upokojenca. Predvsem starejši bodo tako potrebovali vse več tehnične pomoči, zato je razvijanje pametnih tehnoloških sistemov in umetne inteligence zelo pomembno. Udeležili smo se predstavitve projekta inLIFE, v okviru katerega ob pomoči stanovalcev DS Fužine izpopolnjujejo pametne sisteme za pomoč starostnikom. Gost oddaje je vodja projekta dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan.


18.06.2015

Fizika čarobnih kvarkov

Tokrat smo se spustili v najnižje nadstropje narave, med njene osnovne gradnike. Gostili smo profesorja Boštjana Goloba s Fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki je eden vodilnih znanstvenikov v fiziki osnovnih delcev. S kolegi na velikem pospeševalniku elektronov in pozitronov v japonski Tsukubi raziskuje doslej neznane procese in delce, kot so na primer supersimetrični delci. Več let je vodil raziskave delcev, ki jih sestavljajo čarobni kvarki. Prepričan je, da bomo prišli do nepričakovanih odkritij, morda neznanih delcev iz katerih je temna snov, ki jo je v vesolju veliko več kot običajne snovi, iz katere smo ljudje, Zemlja in zvezde. Prof. dr. Boštjan Golob je bil gost v Frekvenci X na Valu 202.


11.06.2015

Zakaj potrebujemo zasebnost

Na osnovi več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo. Ali še sploh potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti na delovanje družbe?


04.06.2015

Projekt človeški možgani

Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom. V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.


28.05.2015

Moč prepričanja

Nevropsihologi raziskujejo, kje in kako v naših možganih nastajajo prepričanja in predstave ter zakaj jih je tako težko spreminjati, četudi so kdaj dokazano zmotna. Karkoli verjamete, vas to pomirja in pomaga pri razlaganju sveta. Gost Frekvence X bo avtor knjige Moč prepričanja, nevropsiholog profesor dr. Peter Halligan z Univerze v Cardiffu.


21.05.2015

Alojz Kodre, fizik in prevajalec

Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.


14.05.2015

Potresi

Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.


07.05.2015

Možgani na sodišču

Zgodovinarji bodo nekoč zapisali, da je nevroznanost začela posegati v ameriški sodni sistem, ko se je v začetku devetdesetih let 20. stoletja neki bogat direktor deloma izmazal pred kazensko odgovornostjo tako, da je ob pomoči strokovnjakov sodišče prepričal, da zločina ni storil on, ampak njegova cista. So možgani res vedno odgovorni za svoja dejanja? Kakšne olajševalne okoliščine lahko upoštevajo sodišča? Raziskujemo z ameriškim nevroznanstvenikom dr. Jamesom Fallonom in s filozofinjo dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani.


30.04.2015

Dr. Mitja Mastnak, slovenski matematik v Kanadi

Je doktor matematike, specialist za algebro, leta 1993 je kot gimnazijec na matematični olimpijadi v Istanbulu osvojil bronasto medaljo. Po diplomi na ljubljanski univerzi je odšel na doktorski študij v Kanado. In ostal, si ustvaril akademsko kariero in družino. Dr. Mitja Mastnak je izredni profesor na univerzi St. Mary’s v Halifaxu, začasno nekaj tednov gostuje na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pogovarjali smo se o univerzitetnih in znanstvenih pogojih v Kanadi, primerjavi s Slovenijo in Evropo, honorarjih, motiviranosti študentov, kakovosti življenja …


23.04.2015

Sverre Aarseth, mojster vesoljskega plesa

Dr. Sverre Aarseth je legendarni astrofizik z Inštituta za astronomijo Univerze v Cambridgeu in skoraj vsakemu astrofiziku na svetu vzbudi hvaležnost, saj je razvil in z drugimi delil zelo učinkovite računalniške programe za preračunavanje interakcije med veliko telesi v vesolju. Lahko bi mu rekli kar mojster vesoljskega plesa.


16.04.2015

Neil de Grass Tyson

Tokratna Frekvenca X je nastala v sodelovanju s podcastom Številke na našem Multimedijskem portalu. Skupaj z avtorjem podcasta Slavkom Jeričem smo gostili priznanega komunikatorja znanosti Neila deGrassa Tysona.


09.04.2015

Komuniciranje znanosti

Minuli konec tedna so v Cernu po dveh letih znova zagnali Veliki hadronski trkalnik. Vrača se prenovljen in izpopolnjen, tako da se lahko nadejamo novih odkritij, ki bodo premikala meje sodobne fizike. A v tokratni Frekvenci X nas ne bo zanimala izjemno kompleksna »cernovska« fizika, temveč kako je znanstvenikom uspelo, da so iz nje v zgolj nekaj letih naredili medijsko vročo temo. Je za to res kriv Dan Brown z Angeli in demoni, prodorna uporaba Twitterja ali iznajdljivo trkanje na radovednost ljudi, bomo izvedeli v pogovoru z vodjo pisarne za komuniciranje z javnostjo v CERN-u. To je dr. James Gilles.


02.04.2015

Laniakea, naš širši galaktični dom

S Frekvenco X smo se podali v največja nadstropja narave, v neizmerno vesolje, kjer se plin združuje v zvezde, skupine zvezd pa v galaksije. Naša gostja bo profesorica Hélene Courtois ( Elen Kurtva) z Univerze v Lyonu, ki je lani s havajskimi kolegi odkrila, da je naša Rimska cesta del jate galaksij, ki so jo poimenovali Laniakea. V havajščini Laniakea pomeni neizmerljivo vesolje, ki pa ga je Hélene Courtois in njenim kolegom vseeno uspelo izmeriti.


26.03.2015

3 D tisk v medicini

Predstavljajte si, da ste v dolgi vrsti za transplantacijo organa. In zdaj pomislite, da bi nove sklepe, ledvica ali celo srce dobili kar s pomočjo 3D tiska? Prvi poskusi biotiska s pomočjo pravih celic segajo tik pred leto 2000, ko so prvič uporabili metodo biotiskanja, 3D-tiskanja z živimi celicami, za ustvarjanje umetnega mehurja. V nekaj letih je vse več raziskovalnih skupin iz različnih laboratorijih začelo razvijati ali spreminjati tiskalnike za tiskanje celic v treh dimenzijah.


19.03.2015

Fizika smučarskih skokov

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.


12.03.2015

Možgani zmagovalcev

Znanstvene raziskave so dokazale, da pride po zmagi pri zmagovalcu do dviga ravni testosterona in posledično tudi do večje agresivnosti pri naslednjem spopadu. Pojav ni značilen le za živali, ampak ga lahko opazimo tudi pri ljudeh, še posebej v športu. Gosta oddaje sta ugledni irski nevroznanstvenik prof. Ian Robertson in slovenski športni psiholog Aleš Vičič.


05.03.2015

Davno srečanje temne zvezde in sonca

V znanosti so odkritja le redko plod naključja, na drugi strani pa nikoli ni mogoče vedeti vnaprej, kaj boste odkrili. Tako je lani dr. Ralf Scholz iz Potsdama odkril zelo temno zvezdo v bližini našega Sonca, ki so jo kmalu poimenovali Scholzeva zvezda. Profesor Eric Mamajek (izg.:Memedžek), ki je eden največjih strokovnjakov za preučevanje okolice našega Sonca, pa je odkril, da je ta zvezda pred 70 tisoč leti potovala relativno blizu Sonca in je v tem pogledu naša doslej najbližja poznana obiskovalka. S profesorjem Mamajekom se bomo pogovarjali o njegovem odkritju in o vplivu takih mimoletov na komete v našem Osončju, pa seveda, kdaj si lahko obetamo, da bomo morebitne bodoče zvezdne obiskovalce poznali vnaprej.


Stran 21 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov