Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Neveljaven email naslov