Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov