Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
Portret Alana Gutha, uglednega ameriškega fizika, očeta inflacijske teorije o vesolju, ki je pred tedni predaval v Sloveniji
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi, s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
“Najboljše stvari sem ustvaril ponoči. Delal sem minulo noč, delal bom to noč. Ponoči imam vsaj nekaj ur skupaj miru, čez dan pa me motijo številne obveznosti.”
Alan Guth je bil 6. decembra 1979, ko je sestavil inflacijsko teorijo, v Kaliforniji. In bilo je verjetno sončno, noč pa ena izmed zagotovo plodnejših v zgodovini svetovne znanosti. Po celodnevnem delu v laboratoriju se je Guth namreč lotil še igranja z enačbami. Sredi noči pa se je dokopal do pomembnega odkritja.
“To je bila noč, ko sem sestavil stvari in razložil inflacijsko teorijo, čeprav sem seveda področje podrobno preučeval daljše obdobje. Osnovna ideja inflacijske teorije je, da je šlo vesolje po velikem poku skozi obdobje zelo hitre ekspanzije, v katerem se je povečalo vsaj za 10 na 25-to potenco. Tisto noč mi je dokončno postalo jasno, kaj se je zgodilo ob prapoku in takoj po njem. Dejstvo je, da je vesolje prešlo fazo eksponentnega širjenja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma. Pri tem je pomembno poudariti, da ne vemo, kaj se dogaja za vidnim vesoljem, zato moram uporabiti izraz vidno vesolje, in to se je povečalo iz nečesa, kar je miljardokrat manjše od protona, do nečesa, kar je še vedno majhno, kot je, denimo, frnikola. Inflacijska teorija pomeni zasuk v razumevanju vesolja, da, in tega sem se zavedel tisto noč.”
Inflacijska teorija ima več različnih interpretacij, ena izmed njih je tudi, da se vedno znova ustvarjajo nova vesolja, Guth jih imenuje žepna vesolja. V Ljubljani je predstavil prepričanje,da moramo verjetnost obstoja večvesolja obravnavati kot resno možnost.
“Inflacijska teorija je uspešno pojasnila kar nekaj lastnosti vesolja, kot ga poznamo. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Ena izmed mogočih razlag v okviru teorije je, da ko se širjenje vesolja začne, se nikoli ne konča. Tako večina modelov inflacije napoveduje, da je naše vesolje zgolj eno izmed številnih. Verjetnost obstoja večvesolja moramo obravnavati kot resno možnost.”
Einstein ali Newton?
Imam veliko vzornikov, ki so se ukvarjali z različnimi vprašanji. Tako Einstein kot Newton sta močno vplivala na znanost v svojem obdobju. Oba sta bila fantastična, kot osebnost pa mi je morda Albert Einstein vseeno bolj všeč.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov