Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.
Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.
Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.
Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.
Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Neveljaven email naslov