Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gravitacijski valovi ključ v doslej skrito vesolje

15.09.2016

Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.

Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov

Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.

Vznemirjenost, skoraj nejevera

Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”

“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan

Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde  zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”

Gravitacijski valovi morda ključ v fiziko nove dobe

Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”

“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan

Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”

Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.

Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.

Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.

Pogovor s Shielo Rowan v izvirniku:


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Gravitacijski valovi ključ v doslej skrito vesolje

15.09.2016

Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.

Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov

Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.

Vznemirjenost, skoraj nejevera

Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”

“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan

Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde  zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”

Gravitacijski valovi morda ključ v fiziko nove dobe

Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”

“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan

Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”

Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.

Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.

Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.

Pogovor s Shielo Rowan v izvirniku:


15.09.2022

Ajda Lotrič, Univerza Aalto na Finskem: "Na svetu še ni ladje, ki bi plula samo na vodik"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.


08.09.2022

Eva Turk, Univerza Jugovzhodne Norveške: "Opolnomočenje pacientov je ključno v javnem zdravstvu"

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.


01.09.2022

Kako naše najmlajše navdušiti za znanost?

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.


20.07.2022

200 let od rojstva 'očeta genetike' Gregorja Mendla

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?


07.07.2022

Frank Close o izjemnem popotovanju do odkritja Higgsovega bozona

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.


23.06.2022

Babilonski stolp vsega živega

Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec


08.06.2022

Ključni znanstveni preboji v zadnjih 50 letih

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.


03.06.2022

2022: V časovno kapsulo bi dali umazano prst, ledeniško vrtino, semena in vodo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.06.2022

Carlo Rovelli: Čas kot tak v resnici ne obstaja

Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".


02.06.2022

Pogovor na OŠ Brinje

Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.


02.06.2022

Eksperimentiranje v nočni omarici, reševanje ugank in "umazana znanost"

Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.


02.06.2022

Znanstveniki čez mejo nismo 'švercali' kavbojk in čevljev, ampak kemikalije

Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.


26.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 3. del: Iskanje ogljikove poti v prihodnost

V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


19.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 2. del: Globoko pod zemeljskim površjem

V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.


12.05.2022

Zajemanje in shranjevanje ogljika, 1. del: Na ladje namesto v ozračje

V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.


05.05.2022

Odkritje izpred sto let, ki prehranjuje svet

Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.


28.04.2022

Pogled proti vesolju

Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.


21.04.2022

Posluh za znanost pogrešamo že leta

Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?


14.04.2022

Najuspešnejša različica koronavirusa

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.


06.04.2022

Za ženske v znanosti: Katja Klinar, Tina Kegl in Eva Turk

Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?


Stran 6 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov