Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Natanko leto dni je od tega, ko so v ameriškem observatoriju LIGO dokazali obstoj gravitacijskih valov
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici.
“Lanska jesen je bila neverjetno vznemirljiva, skoraj nerealna,” pripoveduje. “Ja, bilo je jutro, natanko leto nazaj, ko so detektorji LIGO zaznali prvi signal gravitacijskih valov. Zelo hitro nam je bilo jasno, da se nekaj dogaja, da bi lahko govorili o zaznavi, kar je nato sprožilo intenzivno večmesečno delo velikega števila ljudi, ki so preverjali podatke, da bi lahko s popolno gotovostjo potrdili prvo zaznavo valov.”
“Detektorje smo domala komaj zagnali, vse skupaj je bilo šele v fazi testiranja, pravzaprav detektorjev nismo še niti uradno razglasili za delujoče … Nato pa se pojavijo ti signali! Detektorji so bili torej pripravljeni, nas pa je odkritje zelo presenetilo. Spraševali smo se: “Je to res?” Šlo je za nekakšno mešanico vznemirjenja in zadržanosti.” – Sheila Rowan
Njihovi detektorji so v zamiku 0,007 sekunde zaznali signal, ki je do naše Zemlje iz smeri Velikega Magellanovega oblaka potoval 1,3 milijarde let, predstavlja pa odmev daljne spojitve dveh masivnih črnih lukenj. Od nečesa tako zelo dramatičnega v daljni preteklosti nas je dosegel kot komaj zaznaven signal, ni ga mogoče videti, njegove detekcije so se lotili po drugačni poti. “Od oblike signala, ki smo ga zaznali, smo lahko izluščili, kaj je njegov vir. Predvidevali smo, da je šlo za dve črni luknji – ena je imela 20-kratnik mase Sonca, druga 30-kratnik –, ki sta se vrteli ena okrog druge. Zaradi sile gravitacije sta se privlačili in približevali, dokler se nista zlili in je nastala nova črna luknja. Ko se je to zgodilo, je prostor okrog nekako vzvalovil, v vse smeri pa so odpotovali gravitacijski valovi.”
Odkritje je pomembno zaradi vrste razlogov, pravi Sheila Rowan. “Po eni strani smo iznašli nov način preučevanja vesolja, po drugi strani pa je ta nova tehnologija lahko uporabna na več področjih. Predstavlja lahko dobro orodje pri preučevanju premikanja magme pod vulkani, pomaga lahko pri razumevanju vpliva vibracij na delo matičnih celic pri celjenju tkiva.”
“Irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw je nekoč dejal, da napredek ustvarjajo nerazumni ljudje. Razumen človek se namreč trudi svetu prilagoditi, nerazumen pa ga skuša spremeniti.” – Sheila Rowan
Meritve za zaznavanje gravitacijskih valov so zelo težke, predstavljajo velik izziv, razlaga Rowanova. “Da smo jim bili lahko kos, smo morali izumiti nove metode in tehnologije, in to poganja uspeh.”
Pri tako osnovnih raziskavah, kakršne so naše, je sicer spočetka zelo težko razmišljati o neposrednih aplikacijah. Kakorkoli, ko je Einstein razvil splošno teorijo relativnosti, ni bilo za to nikakršne uporabne aplikacije. A danes na tem sloni globalni GPS sistem in več milijard evrov vredna industrija za tem. Brez relativnostne teorije bi se danes prav zares izgubili. A tega pred 100 leti niso mogli predvideti.
Tudi danes se nam ne sanja o uporabnosti najnovejšega odkritja gravitacijskih valov, a sem prepričana, da bomo to kmalu začutili. Lahko so ključ v fiziko nove dobe, ko bomo vesolje spoznali tudi po drugih poteh.
Morda so prav gravitacijski valovi tudi ključ do tega, da bi nekoč razvozlali uganko temne snovi in energije in pogledali daleč k velikemu poku.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.
Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?
Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?
V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?
Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?
Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?
Neveljaven email naslov