Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
691 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov