Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
691 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Raziskovanje družabnih omrežij postaja resna znanstvena disciplina
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Spletna stran applymagicsauce.com analizira vaše všečke na Facebooku. Program naredi vaš osebnosti profil na Facebooku. Preverite!
Na spletni strani Hedonometer si lahko v realnem času ogledamo, kako srečni so ljudje glede na analizo Twitterja.
-Dr. Jure Leskovec, slovenski predavatelj na Stanfordu
-Dr. Scott Atran, ameriški antropolog
-Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov
“Podatki so lahko zelo različni in na zelo različnih nivojih in uporabnostih. S tem, ko se računska moč veča, se tudi sistemi za zajem večajo in znamo delati boljše raziskave. Zelo veliko algoritmov se po novem računa na grafičnih karticah, poleg tega medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.”
Kateri so bili koraki naprej, da ste učinkovitejši pri razbiranju vzorcev iz velikih količin podatkov?
Dve inovaciji sta bili: kako delati analize podatkov, ki so razdeljeni in raztreščeni na tisočih računalnikih (na primer Google), torej kako urediti distribuirano računanje čez gručo računalnikov; druga inovacija pa je bila računanje na grafičnih karticah, sploh za računanje množenj vektorjev in matrik. Zelo veliko algoritmov za umetno inteligenco se računa na grafičnih karticah – umetna inteligenca in nevronske mreže so v ponovnem rojstvu, ljudje so se zavedli, da lahko zaradi grafičnih kartic računamo na veliko večjih površinah.
Kakšen vir podatkov so družbena omrežja?
Mi rečemo družbena omrežja, a jaz pravim, da ljudje puščamo digitalne sledi. Resna stvar, ki jo delamo je, da gledamo, kako fizično okolje ljudi vpliva na njihovo fizično aktivnost. Ljudje imajo aplikacijo, ki šteje njihove korake – kaj se zgodi, ko se preselijo, razlike med spoli. To je zelo zanimivo za študij fizične aktivnosti ljudi. Koliko so ti podatki natančni, pa je drugo vprašanje. A nasploh prinašajo dober vpogled v fizično aktivnost in zdravje …
V zadnjem delu oddaje pa še k enemu poglavju, ki ga odpirajo množični podatki. Računalniki, algoritmi bodo o nas vedeli vedno več, to je dejstvo, pravita oba sogovornika Michal Kosinski in Jure Leskovec. In v tem je lahko tudi prednost. Velikanske količine podatkov, ki jih do zdaj ni obdelal še nihče, a jih ustvarjamo vsakodnevno, bi lahko veliko sporočale. In tu se odpira polje zdravja in diagnostike, kjer bi lahko sodelovanje medicine in informatike odigralo pomembno vlogo.
Jure Leskovec, vi se trenutno ukvarjate prav s povezovanjem medicine in informatike
Ena stvar, ki jo delamo, skušamo ta orodja in analize približati ljudem, da bodo lahko živeli bolje. Začenjamo delati z biologi in medicinci v smislu personalizacije zdravil, kjer je ideja, da bi pri zdravniku vzeli vaš DNK in za vas izdelali unikatno zdravilo, ki bi bilo za vas res učinkovito. Skušamo najti najboljšega zdravnika za danega človeka.
Ravno zadnjič sem se pogovarjala s Stephenom Mingerjem – da se pač celotna medicina skuša postaviti v kožo posameznikov, da se izriše posamezniku njegova personalizirana karta …
Točno to. Zanimivo pa je, da si ne predstavljamo, koliko je naše vedenje o ljudeh in bolezni omejeno. Dejansko vemo zelo malo. Z analizo podatkov lahko tukaj potrdimo hipoteze, tu je potencial. Mi je pa skrivnost, zakaj se to dogaja šele zdaj. Lastnik Facebooka Zuckerberg je dal na mizo 600 milijonov za raziskave personalizirane medicine, gre za sodelovanje med univerzama Stanford in Berkely. Medicina postaja vedno bolj podatkovna veda.
Kako vede, ki nimajo spočetka nobene veze z medicino, postanejo zelo pomembne za njen razvoj in zdravje človeka. Na primer, ugotovitve fizike osnovnih delcev ali jedrske fizike zdaj krojijo diagnostiko v medicini.
Če si predstavljate, da imamo digitalne kartoteke – da bi zdravnik nekoč rekel: “Jure tu je tvoja kartoteka, tu pa je pet drugih, ki so bili ob tvoji starosti zelo podobni tebi. Tako se je njihovo zdravje razvijalo naprej, zato ti mi svetujemo to …”
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Terrence Malick je na filmskem festivalu v Benetkah predstavil poetični dokumentarec Voyage of Time, ki ga opisujejo kot poklon kozmosu, razodetje časa od njegovega začetka do končnega kolapsa. Film si je v Benetkah ogledala Nina Zagoričnik, ki bo predstavila vtise o novi stvaritvi velikega režiserja. Druga filmska znanstveno-fantastična zgodba je povezana s filmom Stik iz leta 1997, ki prikazuje prvi stik človeštva z zunajzemeljsko civilizacijo. Svetovalec pri filmu je bil ameriški astronom Shest Shostak, ki je tudi aktualni gost podkasta Številke Slavka Jeriča.
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio, celo Samsung? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb ter ob nespretnem ekonomskem vodenju, tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi vpletenimi smo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte raziskovali že pred meseci, oddaja je naletela na velik odziv, zato zgodbo nadaljujemo z nekaterimi novimi pogledi in manj znanimi dejstvi.
"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.
Zakaj žoga brez rotacije tako rekoč “plava” po zraku, kako natančno lahko izračunamo in predvidimo njen let ter na kakšne načine proizvajalci žog manipulirajo z njihovimi lastnostmi, da bi naredili šport čim bolj zanimiv za gledalce?
Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je nedavno objavila, da so v globinah vesolja opazili eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. Medla svetloba je do Zemlje potovala kar 13 milijard let. Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? To je seveda vznemirljivo, saj prve galaksije in z njimi prve zvezde pomenijo, da je vesolje postalo svetel kraj, obenem pa so v zvezdah začeli nastajati tudi kemični elementi, težji od helija, torej tudi ogljik, kisik ali dušik, iz katerih smo nastali tudi mi.
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Podobno kot so v zgodovini na globalno stanje našega planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes morda ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi prihodnosti označevali sedanje obdobje zgodovine planeta. Zanj se vse bolj uveljavlja izraz antropocen, kazal pa naj bi se tako v geoloških spremembah, nenavadnem obnašanju podnebja in morebitnem šestem množičnem izumiranju vrst. Da živimo v zares izjemnih časih, zdaj ni več vprašanje. Bolj na mestu je premislek, ali v prihodnost antropocena zreti s strahom ali upanjem. Dobrodošlico v antropocenu izrekamo v valovski oddaji Frekvenca X.
Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Poskusite si zapomniti naslednjih deset predmetov: mačka, mleko, zvezda, miza, zgradba, vrtnica, človek, stol, raketa, česen. Kako pa si zapomniti 3000 decimalk števila pi ali kart z enim samim uvidom? Se možgani spominskih rekorderjev razlikujejo od navadnih ali gre le za vztrajnost in dober spominski sistem? Si lahko zapomnimo karkoli in koliko želimo? O tem smo govorili s spominskimi rekorderji, šahistom in doktorjem psihologije.
Pogovor z Urošem Kuzmanom, ki je bil v času študija na Fakulteti za matematiko in fiziko med najbolj talentiranimi in delavnimi študenti v svoji generaciji. Danes je doktor matematike in stand-up komik, eden izmed piscev šal pri oddaji komercialne televizije, ki je tudi na slovenski humoristični sceni odprla žar sezono ter član Šaleškega študentskega okteta, ki je predlani posnel na youtubu precejkrat gledano Ubrano jamranje; skladbo z besedilom, spisanim na podlagi izrazov negodovanja Velenjčanov in Velenjčank oz. odgovorov na vprašanje, kaj vas v Velenju najbolj moti? Z Mitjo Pečkom sta se pogovarjala o matematičnih metodah pisanja šal.
Že dolgo vemo, da je Zemlja nastala iz snovi, ki so jo supernove bruhnile v prostor pred skoraj petimi milijardami let. Doslej ni bilo zabeleženo, ali je zvezdni prah sedal na Zemljo tudi pozneje. Zdaj vemo, da so nebo pred tremi milijoni let razsvetljevale spektakularne zvezdne eksplozije supernov v okolici Sonca, kakih 200 ali 300 tisoč let pozneje pa se je na Zemljo usedel tudi njihov radioaktivni železov prah. Kako je uspelo zaznati sledi bližnje eksplozije supernove in kaj pomeni odkritje, da nekateri atomi izvirajo iz zvezdnih eksplozij v Sončevi okolici, boste zvedeli v novi izdaji Frekvence X.
V Frekvenci X tokrat raziskujemo paralelne svetove in druga alternativna dojemanja realnosti. Spoznavamo različne metode preskakovanja iz vsakdanje zaznave v “vzporedne svetove” in ugotavljamo, da smo le toliko na trdnih tleh, kolikor jih fizično (ob)čutimo pod svojimi stopali. Že ob odsotnosti določenih tovrstnih dražljajev se nam namreč lahko odprejo vrata v svet nenavadnega, mističnega.
Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.
Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Neveljaven email naslov