Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Neveljaven email naslov