Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov