Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let.
Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.
Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija
Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.
“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”
Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”
Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”
Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?
“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”
Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.
“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov