Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav ga je mikal študij umetnosti, se je odločil za biologijo: “To je bila čisto pragmatična odločitev, ker tudi v tem vidim estetiko, življenje ima neko lepoto v sebi,” pravi dr. Jernej Ule, molekularni biolog, ki že več kot deset let dela in raziskuje v tujini. Zdaj živi v Londonu. Na univerzi University College v Londonu raziskuje nastanek nevrodegenerativnih bolezni, v tem obdobju je predvsem vpet v raziskovanje morebitnega zdravila za amiotrofično lateralno sklerozo. Več o molekularni biologiji, življenju v Londonu, tekmovalnosti v raziskovalni panogi, lepoti staranja in poetičnosti življenja pa v pogovoru z Majo Stepančič.
Dr. Jernej Ule o molekularni biologiji, življenju v Londonu, tekmovalnosti v raziskovalni panogi, lepoti staranja in poetičnosti življenja
Čeprav ga je mikal študij umetnosti, se je odločil za biologijo. “To je bila čisto pragmatična odločitev, ker tudi v tem vidim estetiko, življenje ima neko lepoto v sebi,” pravi dr. Jernej Ule, molekularni biolog, ki že več kot deset let dela in raziskuje v tujini.
“Verjetno te najbolj oblikuje ravno prva izkušnja v tujini. Prvič sem bil v tujini v San Franciscu, tisti trije meseci so me motivirali, da sem se potem odpravil na študij v New York. Takrat še nisem dobro razumel, kaj bi delal. Bil sem še zelen.”
Pred leti je doktoriral na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, zdaj pa v Londonu na univerzi University College raziskuje nastanek nevrodegenerativnih bolezni. “New York ti ne daje možnosti, da bi veliko razmišljal, vse se dogaja zelo hitro. V Angliji sem se umiril, a sem v Cambridgeu pogrešal intenzivnost New Yorka, London pa je pravo ravnovesje.”
“London je sestavljen iz takih manjših ‘vasic’, v katere se lahko malo odmakneš, hkrati pa ima dinamičnost in odprtost. Zdaj se tam razvijam na naraven način. V Londonu sem se našel.”
Pravi, da mora znanstvenik, ki se hoče intenzivno ukvarjati z raziskovanjem, nujno zamenjati institucijo, tudi državo, da se razvija in pridobiva nove ideje. Nikjer ni lahko, tudi v tujini je velikokrat problem pridobivanje sredstev za raziskave: “Imel sem že ozko grlo, ko sem razmišljal, da bi izstopil iz znanosti, ker preprosto ni bilo sredstev. Ciljev, ki sem jih imel, pa nisem želel prilagoditi. Večkrat sem si rekel, da če nečesa ne morem doseči, je brez zveze, da se grem molekularno znanost.”
Dr. Jernej Ule raziskuje, kakšni so vzroki bolezni motoričnih nevronov in kako so povezani s procesom staranja človeških možganov.
“Ljudje, ki so socialno bolj dejavni, se udeležujejo srečanj in nekako ohranjajo neki svoj del življenja, kakršnega so imeli pred upokojitvijo, so veliko bolj zavarovani pred boleznijo, kot je alzheimerjeva bolezen. Človek se mora motivirati, da ohranja možgane pri življenju.”
Ključne besede njegovih raziskovanj so DNK, RNK in beljakovine ter kako med seboj komunicirajo. Te komunikacijske procese pa je težko definirati, pravi, kot je v neki točki težko definirati komunikacijski proces med ljudmi in računalniki. Ta bo vedno obstajal, računalniki zagotovo ne bodo speljali dela ljudem.
“Vse bolj bomo sodelovali z računalniki. Ljudje imamo v sebi nepredvidljivost, računalniki pa so narejeni tako, da pridejo od točke A do točke B. Oni so ustvarjeni z namenom, ljudje pa ne. Naša vrednost je v tem, da nimamo namena. Ceniti bomo začeli našo nepredvidljivost, našo divjost, naše barbarstvo.”
Dr. Jernej Ule se v zadnjem obdobju posveča odkrivanju vzrokov nastanka ALS oziroma amiotrofične lateralne skleroze. Tudi ta bolezen se – tako kot alzheimerjeva in parkinsonova bolezen – pojavi s staranjem, za raziskovanje pa je njegova skupina dobila celo del sredstev, ki so se zbirala v akciji polivanja z ledeno vodo Ice Bucket Challenge. Čeprav intenzivno išče vzroke in tudi morebitna zdravila za nevrodegenerativne bolezni, povezane s staranjem, pa v življenju še vedno išče poetičnost.
“Staranje je nepredvidljiva stvar in upam, da bo tako tudi ostalo. Upam, da ga ne bomo mogli nadzorovati. Lepota življenja je ravno v tem, da prehajamo iz enega obdobja v drugega.”
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Čeprav ga je mikal študij umetnosti, se je odločil za biologijo: “To je bila čisto pragmatična odločitev, ker tudi v tem vidim estetiko, življenje ima neko lepoto v sebi,” pravi dr. Jernej Ule, molekularni biolog, ki že več kot deset let dela in raziskuje v tujini. Zdaj živi v Londonu. Na univerzi University College v Londonu raziskuje nastanek nevrodegenerativnih bolezni, v tem obdobju je predvsem vpet v raziskovanje morebitnega zdravila za amiotrofično lateralno sklerozo. Več o molekularni biologiji, življenju v Londonu, tekmovalnosti v raziskovalni panogi, lepoti staranja in poetičnosti življenja pa v pogovoru z Majo Stepančič.
Dr. Jernej Ule o molekularni biologiji, življenju v Londonu, tekmovalnosti v raziskovalni panogi, lepoti staranja in poetičnosti življenja
Čeprav ga je mikal študij umetnosti, se je odločil za biologijo. “To je bila čisto pragmatična odločitev, ker tudi v tem vidim estetiko, življenje ima neko lepoto v sebi,” pravi dr. Jernej Ule, molekularni biolog, ki že več kot deset let dela in raziskuje v tujini.
“Verjetno te najbolj oblikuje ravno prva izkušnja v tujini. Prvič sem bil v tujini v San Franciscu, tisti trije meseci so me motivirali, da sem se potem odpravil na študij v New York. Takrat še nisem dobro razumel, kaj bi delal. Bil sem še zelen.”
Pred leti je doktoriral na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, zdaj pa v Londonu na univerzi University College raziskuje nastanek nevrodegenerativnih bolezni. “New York ti ne daje možnosti, da bi veliko razmišljal, vse se dogaja zelo hitro. V Angliji sem se umiril, a sem v Cambridgeu pogrešal intenzivnost New Yorka, London pa je pravo ravnovesje.”
“London je sestavljen iz takih manjših ‘vasic’, v katere se lahko malo odmakneš, hkrati pa ima dinamičnost in odprtost. Zdaj se tam razvijam na naraven način. V Londonu sem se našel.”
Pravi, da mora znanstvenik, ki se hoče intenzivno ukvarjati z raziskovanjem, nujno zamenjati institucijo, tudi državo, da se razvija in pridobiva nove ideje. Nikjer ni lahko, tudi v tujini je velikokrat problem pridobivanje sredstev za raziskave: “Imel sem že ozko grlo, ko sem razmišljal, da bi izstopil iz znanosti, ker preprosto ni bilo sredstev. Ciljev, ki sem jih imel, pa nisem želel prilagoditi. Večkrat sem si rekel, da če nečesa ne morem doseči, je brez zveze, da se grem molekularno znanost.”
Dr. Jernej Ule raziskuje, kakšni so vzroki bolezni motoričnih nevronov in kako so povezani s procesom staranja človeških možganov.
“Ljudje, ki so socialno bolj dejavni, se udeležujejo srečanj in nekako ohranjajo neki svoj del življenja, kakršnega so imeli pred upokojitvijo, so veliko bolj zavarovani pred boleznijo, kot je alzheimerjeva bolezen. Človek se mora motivirati, da ohranja možgane pri življenju.”
Ključne besede njegovih raziskovanj so DNK, RNK in beljakovine ter kako med seboj komunicirajo. Te komunikacijske procese pa je težko definirati, pravi, kot je v neki točki težko definirati komunikacijski proces med ljudmi in računalniki. Ta bo vedno obstajal, računalniki zagotovo ne bodo speljali dela ljudem.
“Vse bolj bomo sodelovali z računalniki. Ljudje imamo v sebi nepredvidljivost, računalniki pa so narejeni tako, da pridejo od točke A do točke B. Oni so ustvarjeni z namenom, ljudje pa ne. Naša vrednost je v tem, da nimamo namena. Ceniti bomo začeli našo nepredvidljivost, našo divjost, naše barbarstvo.”
Dr. Jernej Ule se v zadnjem obdobju posveča odkrivanju vzrokov nastanka ALS oziroma amiotrofične lateralne skleroze. Tudi ta bolezen se – tako kot alzheimerjeva in parkinsonova bolezen – pojavi s staranjem, za raziskovanje pa je njegova skupina dobila celo del sredstev, ki so se zbirala v akciji polivanja z ledeno vodo Ice Bucket Challenge. Čeprav intenzivno išče vzroke in tudi morebitna zdravila za nevrodegenerativne bolezni, povezane s staranjem, pa v življenju še vedno išče poetičnost.
“Staranje je nepredvidljiva stvar in upam, da bo tako tudi ostalo. Upam, da ga ne bomo mogli nadzorovati. Lepota življenja je ravno v tem, da prehajamo iz enega obdobja v drugega.”
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov