V epilogu serije Vse živo danes potujemo od časov Lucy pa do Homo Futurisa, zanimalo nas bo tudi, kaj je tisto, kar ljudi res dela – ljudi. Ljudje smo dolgo veljali za krono stvarstva oziroma krono evolucijskega razvoja. Danes je težko najti lastnosti, po katerih smo posebni. Živali uporabljajo orodja, imajo jezik z dialekti, svojo kulturo … Kaj popolnoma človeškega nam je torej še ostalo? Maja Ratej se je v sklepu serije odpravila na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je potekala tretja javna debata Frekvence X v tej sezoni. Z njo so bili še fiziolog Marko Kreft in antropologinja Petra Golja z Biotehniške fakultete, nevrolog Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike v Ljubljani in strokovni sodelavec Frekvence X biolog Matjaž Gregorič iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.

Serijo Vse živo končujemo z javnim snemanjem šeste oddaje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Mnenja so soočili antropologinja, fiziolog, biolog, nevrolog in študentje.

Pred 100.000 do 50.000 leti je bila Zemlja dom trem oziroma štirim ločenim človeškim vrstam. Do danes smo kot edina preživela vrsta na človeškem evolucijskem drevesu preostali le mi, misleči ljudje. Smo si s tem z evolucijskega vidika res naredili uslugo? Kako trden je naš dolgoročni obstoj?

V epilogu serije Vse živo danes potujemo od časov Lucy pa do Homo Futurisa, zanimalo nas bo tudi, kaj je tisto, kar ljudi res dela – ljudi. Ljudje smo dolgo veljali za krono stvarstva oziroma krono evolucijskega razvoja. Danes je težko najti lastnosti, po katerih smo posebni. Živali uporabljajo orodja, imajo jezik z dialekti, svojo kulturo … Kaj popolnoma človeškega nam je torej še ostalo?

V tretji javni debati v tej sezoni Frekvence X so mnenja soočili:

• Fiziolog Marko Kreft, Biotehniška fakulteta
• Antropologinja Petra Golja, Biotehniška fakulteta
• Nevrolog Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika
• Biolog Matjaž Gregorič, Znanstveno-raziskovalni center SAZU