Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?
Serija: Akademskih 100.
Druga epizoda: Veter v jadrih upora.
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek
Kdaj je univerza s svojo študentarijo in svojo uporno držo orala nove brazde v slovenski družbi? Je tega sposobna še danes?
Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija “baby boom” generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati na okoljsko pereče teme in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje? Vse to so teme druge epizode Akademskih 100.
Prva epizoda: Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Za Radiem Kričač, edinim tovrstnim radiem, ki je oddajal na okupiranih ozemljih, so delovali študenti elektrotehniške fakultete. Iz ilegale je oddal 50 radijskih oddaj. V oddaji lahko slišite njegov prepoznaven glas, tedaj še študenta Milana Osredkarja, organizacijo radia so zaupali Milku Goršiču, v ekipi je bila tudi študentka Vida Lasič.
V drugi svetovni vojni se je sicer edinkrat zgodilo, da je ljubljanska univerza začasno prenehala delovati, in sicer je bilo to od novembra 1943 do maja 1945.
Študentje v Ljubljani so leta 1968 obrnili znameniti pariški rek: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče.” Franci Pivec: “Živeli smo v nemogočem stanju, nič od tistega, kar smo govorili, ni bilo res. Zato sem obrnil to geslo v ‘Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost’.”
O letu 1968 smo ob 50-letnici tega gibanja pripravili serijo Izgubljeni v revolucijah, ki podrobno analizira tisti čas, od Pariza prek Ljubljane do Beograda.
Študentje so po besedah sogovornikov v slovenski družbi orali števile brazde. Profesor na Pedagoški fakulteti, ki se je na univerzo vpisal l. 1970, dr. Pavel Zgaga na prvo mesto postavlja vprašanje družbene neenakosti. “Študirali so hčere in sinovi bogatih in izobraženih Slovencev, periferija je imela veliko večje težave pri osvajanju izobrazbe.” To se je povezovalo s političnimi vprašanji tistega časa. “To je bil čas Kavčičeve vlade, liberalizma, večanja svobode. Študentsko gibanje je imelo tudi izrazit mirovni podton.” Še ena brazda, ki je nastajala in je bila ena od najbolj izrazitih, je bila po mnenju Zgage umetniška, do izraza so prišle tudi zahteve po enakosti spolov. Ob politični, mirovniški, umetniško-avantgardni in emancipatorni pa so se tedaj pojavili obrisi še ene brazde, ki je bila za tedanji slovenski čas in prostor izrazito nova in nenavadna. “Študenti z začetka 70. so bili pionirji prvih ekoloških gibanj pri nas.”
Druga zgodba, ki ji namenjamo pozornost, je množičen študentski protest pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani leta 1971. Povod zanj je bil neznosen prometni hrup na Aškerčevi cesti. “Znotraj je bilo tako glasno, da včasih nisi slišal niti profesorja,” se spominja Zgaga. Protestu je kmalu sledila še zasedba fakultete. “Ta zasedba je bila neke vrste eksperiment svobodne univerze. V tistem tednu smo se več naučili kot v vseh štirih letih, zlasti s tega vidika, kako biti aktiven državljan,” pripoveduje filozof dr. Darko Štrajn, ki je prisostvoval zasedbi v sedemdesetih.
Zasedba se je leta 2012 ponovila. Od blizu jo je spremljal tudi upokojeni profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti dr. Rastko Močnik: “Razlika med zasedbama 1971 in 2012 je bila v tem, da smo bili mi arogantni in smo vedeli manj kot naši učitelji, a nas to ni motilo. Sedanji študenti so bili izjemno vljudni in so večkrat vedeli več kot njihovi učitelji.”
“Biti utopično gibanje je velikanski privilegij. Ni treba misliti na to, kako bo zadeva potekala in kako bo nastal neki nov red. Študentarija mora provocirati! Utopična dimenzija, ki jo imajo študentska gibanja, je po svoji naravi taka, da raje razbija, kot pa gradi.” – Pavel Zgaga.
“Včasih so bili študenti bolj odprti,” se spominja profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Blaž Repe, “poznal sem njihove osebne zgodbe, oni so poznali moje. Danes vem o njih bistveno manj. Tudi med seboj se ne družijo, na terenskih vajah je tišina, med seboj se ne pogovarjajo.” Po njegovih besedah je sodobne generacije mladih težje aktivirati, da bi se pridružili večjemu protestu. “To, kar smatrajo, da morajo opraviti, je, da se na dogodek na družabnih omrežjih prijavijo, da jih zanima. S tem, menijo, so opravili svojo okoljsko ali državljansko dolžnost. Morda še objavijo kakšno fotografijo, srce parajoč video … in to je to.”
Kljub temu ga veseli, da je tudi danes del študentov, ki so pripravljeni narediti nekaj več, organizirati dogodek in pri njem sodelovati. “Kakšen je pa odziv, pa težko rečem. Povprečno se jih manj prime kot v preteklosti.”
Profesor sociologije dr. Rastko Močnik ta fenomen pojasnjuje takole: “Danes je situacija tako huda, da si ne morete privoščiti upora, niti odpora, še eksistence ne. Revolucije se ne delajo takrat, ko so tisti, ki se upirajo, v najhujšem položaj; takrat je treba poskrbeti za preživetje.” Profesor na Pedagoški fakulteti dr. Pavel Zgaga dodaja, da je dominantna kategorija današnjega časa varnost in ne svoboda. “Paziti je treba, previden je treba biti; ne smete se povezovati, poskrbeti morate, da boste sami dobili službo.” Ta generacija je po njegovo enako moralna kot vse prejšnje, a “gre za vprašanje družbenih okoliščin, v katerih mladi živijo danes. Mi nismo živeli v takšnih, nam so pihali v jadra klice svobode.”
V oddaji spoznamo tudi generacijo diplomantov prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki so jeseni zaznamovali natanko 50 let, odkar so diplomirali. Sogovornika sta bila Pavle Jakopič in Drago Ternovšek. Pravna fakulteta je bila tedaj še v zdajšnji stavbi univerze na Kongresnem trgu. “Čeprav je bila stara, je v njej kraljeval duh mladosti, naš duh,” se spominja Jakopič.
*Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili sociolog kulture dr. Rastko Močnik, filozof dr. Darko Štrajn, filozof in sociolog dr. Pavel Zgaga, geograf dr. Blaž Repe, Franci Pivec, dijaki, ki smo jih posneli ob robu septembrskega Inovacijskega kampa v Zrečah, mimoidoči študenti Univerze v Ljubljani, s katerimi se je pogovarjala Tina Šoln, slišali ste lahko arhivsko gradivo iz filmskega gradiva avtorja Želimirja Žilnika iz leta 1971 in arhivsko gradivo RTV Slovenija o Kričaču iz leta 1973. Pomešali smo se tudi med generacijo pravnikov, ki so diplomirali pred natanko 50 leti.
V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.
Luka Ausec je doktor biologije. Tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možganov v vse smeri, deloma tudi navznoter. Luka je znanstvenik in raziskovalec v zasebnem sektorju. Podkaster. Na Metini listi že dve leti pripravlja MetaPHoDcast. Skupaj z Ano Slavec se pogovarjata z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Njuni sogovorniki so znanstveniki pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kakšne so razmere med mladimi znanstveniki, kako je s komuniciranjem znanosti, kaj posluša Luka?
Potem ko se je majhna ekipa znanstvenikov z univerze Zahodna Virginija lotila preverjanja, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, je tega avtomobilskega velikana nepričakovano ujela tudi pri goljufanju in zavajanju glede izpustov iz svojih dizelskih vozil. To pot na tnalu ni bil zloglasni ogljikov dioksid, temveč dušikovi oksidi. Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelski, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Smo v tednu razglasitev letošnjih dobitnikov Nobelovih nagrad. Na področju medicine so nagrado prinesla zdravila za zdravljenje malarije in nekaterih parazitskih bolezni, v fiziki je odbor najbolj prepričalo odkritje, da nevtrini, ena izmed skupin osnovnih delcev, vendarle imajo maso, v kemiji pa letos odmevajo dosežki pri odpravljanja poškodb DNK. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko del Svetlane Aleksijevič, letošnje Nobelove nagrajenke za književnost.
Nič več izgubljenih ali pozabljenih ključev, nič več ukradenih denarnic in predvsem nič več prepoznih diagnoz bolezni. Kako, se sprašujete? Z mikročipiranjem ljudi. Strokovnjaki obljubljajo, da bo imelo vstavljanje mikročipov v človeško telo v prihodnosti velik, verjetno tudi ugoden vpliv na naše življenje. Kakšna pa so etična, medicinska in varnostna vprašanja o takšni praksi, ki ni videti le kot običajna modna muha
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
Ta teden sta v slovenski znanstveni skupnosti odmevala dva dosežka – raziskovalci Kemijskega inštituta so s posebnim katalizatorjem za pretvorbo biorazgradljivih odpadkov v biogoriva prepričali žirijo na mednarodnem tekmovanju Royal Society of Chemistry, raziskovalec z Inštituta Jožefa Štefana pa je nato sredi tedna pritegnil precejšnjo mednarodno medijsko pozornost z odkritjem, da je v človeške celice mogoče vstaviti laserje.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.
Po napovedih mednarodnega denarnega sklada bo do leta 2050 na dva zaposlena prišel en upokojenec, v Sloveniji pa celo en zaposleni na enega upokojenca. Predvsem starejši bodo tako potrebovali vse več tehnične pomoči, zato je razvijanje pametnih tehnoloških sistemov in umetne inteligence zelo pomembno. Udeležili smo se predstavitve projekta inLIFE, v okviru katerega ob pomoči stanovalcev DS Fužine izpopolnjujejo pametne sisteme za pomoč starostnikom. Gost oddaje je vodja projekta dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan.
Tokrat smo se spustili v najnižje nadstropje narave, med njene osnovne gradnike. Gostili smo profesorja Boštjana Goloba s Fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki je eden vodilnih znanstvenikov v fiziki osnovnih delcev. S kolegi na velikem pospeševalniku elektronov in pozitronov v japonski Tsukubi raziskuje doslej neznane procese in delce, kot so na primer supersimetrični delci. Več let je vodil raziskave delcev, ki jih sestavljajo čarobni kvarki. Prepričan je, da bomo prišli do nepričakovanih odkritij, morda neznanih delcev iz katerih je temna snov, ki jo je v vesolju veliko več kot običajne snovi, iz katere smo ljudje, Zemlja in zvezde. Prof. dr. Boštjan Golob je bil gost v Frekvenci X na Valu 202.
Na osnovi več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo. Ali še sploh potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti na delovanje družbe?
Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom. V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.
Nevropsihologi raziskujejo, kje in kako v naših možganih nastajajo prepričanja in predstave ter zakaj jih je tako težko spreminjati, četudi so kdaj dokazano zmotna. Karkoli verjamete, vas to pomirja in pomaga pri razlaganju sveta. Gost Frekvence X bo avtor knjige Moč prepričanja, nevropsiholog profesor dr. Peter Halligan z Univerze v Cardiffu.
Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.
Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.
Neveljaven email naslov