Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


Frekvenca X

692 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Novodobna satelitska soseska

03.09.2020

Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.

Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!

? Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.

"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4

— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

 


23.12.2010

Tokratno oddajo posvečamo heroju sodobne znanosti ruskemu matematiku Grigoriju Perelmanu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.12.2010

Ekstremofili. Gost: Prof. dr. Karl O. Stetter.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.12.2010

Robotske raziskave v našem Osončju. Gost dr. Drago Matko.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.12.2010

Konstante. Gost prof. dr. John K. Webb

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.11.2010

Ali nagrajevanje zavira inovativnost? Gost Daniel Pink

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.11.2010

Hologram. Gost: Dr. Pierre-Alexandre Blanche

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.11.2010

Umetni zemeljski sateliti. Gost prof. dr. Tomaž Rodič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.11.2010

Grafen. Gost: Nobelovec prof. dr. Andre Geim.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.10.2010

Teorija kaosa. Gost prof.dr. Tomaž Prosen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.10.2010

Otroci iz epruvet - prihajajoči napredek in nove etične dileme. Gost prof. Karim Nayernia

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.10.2010

Zgodovina astronomije, Dr. Ivan Šprajc

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.10.2010

Živa Zemlja in teorija Gaje. Gost: dr. Stephan Harding.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.09.2010

Biodiverziteta - dr. Matjaž Kuntner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Zemeljski magnetni pol

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Gama žarki

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.09.2010

Genska terapija - veja genetskega inženiringa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.08.2010

Fuzija in garažna sonca

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.08.2010

Vulkani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.08.2010

Mikrobni svet našega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 31 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov