V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.

"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj

V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in biokemik prof. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.

"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus." - dr. Lučka Kajfež Bogataj

V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige A Life on Our Planet Davida Attenborougha in istoimenskega dokumentarca. "Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.

Zakaj je okoljska kriza resnejša grožnja od trenutne koronakrize?

Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno," dodaja Tom Turk.

"A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj." - dr. Tom Turk

Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."

Okolje v 2020: Od segrevanja morja do taljenja ledu

V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom Združeni v znanosti, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.

"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." - dr. Tom Turk

Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja že leta 2050 povsem brez ledu – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo taljenju Antarktike. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.

Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.

Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi zgorelo več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.

Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini izginejo že v praktično nekaj desetletjih. Na spremembe naj  bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več ponor.

Temperatura svetovnega morja je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.