Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in biokemik prof. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.
"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus." - dr. Lučka Kajfež Bogataj
V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige A Life on Our Planet Davida Attenborougha in istoimenskega dokumentarca. "Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.
Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno," dodaja Tom Turk.
"A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj." - dr. Tom Turk
Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."
V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom Združeni v znanosti, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.
"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." - dr. Tom Turk
Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja že leta 2050 povsem brez ledu – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo taljenju Antarktike. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.
Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.
Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi zgorelo več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.
Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini izginejo že v praktično nekaj desetletjih. Na spremembe naj bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več ponor.
Temperatura svetovnega morja je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
"Treba bo vpeti vse sile, da bo po koncu koronakrize okolje postalo eden od ključnih izzivov politike in družbe, sicer bo zelo slabo," opozarjata biolog prof. Tom Turk in klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja prof. Lučka Kajfež Bogataj in biokemik prof. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne.
"Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, porušili smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja. Vreme vzame več življenj kot vojne in tudi kot koronavirus." - dr. Lučka Kajfež Bogataj
V oddaji pretresamo tudi odlomke nedavno izdane knjige A Life on Our Planet Davida Attenborougha in istoimenskega dokumentarca. "Narava brez človeka zlahka preživi. Planet rešujemo zaradi sebe, ne zaradi planeta. Dokler to ne bo prišlo v zavest ljudi, se ne bo spremenilo nič," je ob tem izpostavil dr. Tom Turk.
Gre za pojem ireverzibilnosti, razlaga Lučka Kajfež Bogataj. "V primeru korone je zelo jasno, da se bo stvar končala in da se bo življenje povrnilo v prejšnje stanje. A pri okoljski krizi narava ne bo našla poti nazaj za časa našega življenja niti naše civilizacije. Naš način življenja nikoli več ne bo mogel biti tak, kot je. V tem je bistvo te razlike. Če bomo zamudili, po letu 2040 ne bo nikakršne možnosti, da bi lahko ohranili življenje v obliki, kot ga poznamo." Gre za odgovornost do prihodnjih generacij, a "žal svetovna politika na varovanje okolje ne gleda na ta način in jim je kratkoročna korist in ohranjanje udobja prednostno," dodaja Tom Turk.
"A to udobje je le stvar prvega sveta. Brez razporeditve družbenega bogastva ni rešitve, kar pa potegne za sabo spremembo v zahodni obliki naših udobnih življenj." - dr. Tom Turk
Najbolj nas skrbijo oceani, ker so največji rezervoarji toplote, opozarja Kajfež Bogatajeva. "Oceanov ne moremo shladiti nazaj. Tudi če bi človeka zbrisali s površja, bi se oceani hladili vsaj nadaljnjih 3000 let. Podnebne spremembe so zakoličene." Ob tem je izpostavila izgubo sinhronosti v naravi, kar vodi v rušenje naravnega ravnovesja v okolju. "Ta povratna zanka udari čisto na drugem koncu. Povratnih zank znanost kljub napredku ne pozna vseh, vodijo pa v ireverzibilnost. In ključnih bo naslednjih 10 let." Okrcala je tudi pisce razvojnih in trajnostnih strategij v Sloveniji. "Govoriti o tem, kaj bomo delali leta 2050 in naprej, je popolnoma nerelevantno. Relevantno je ta hip, v naslednjih 10 letih." "Časa skoraj ni več, smo tik pred zlomom," je dodal Tom Turk. "Potrebno bo v vpeti vse sile, ko bo korone konec, da bo to eden ključnih problemov, s katerim se bosta morali ukvarjati politika in družba. Če se ne bosta, bo zelo slabo." Nimamo enega resnega argumenta, zakaj ne bi peljali okrevanja družbe po poti drugačnega gospodarstva in investicij, je bila še odločna Kajfež Bogatajeva. "Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je. Upam, da se politiki zavedajo, pred kakšno dramatično odločitvijo so. Odgovorni bodo za stvari naprej."
V oddaji smo preleteli tudi nekaj odmevnejših znanstvenih objav na področju okolja v letu 2020. Poročilo z naslovom Združeni v znanosti, pod katerega se je podpisalo veliko mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno meteorološko organizacijo, je letos potrdilo, da je globalna karantena začasno upočasnila povečevanje toplogrednih emisij na planetu. Aprila so bile dnevne emisije v primerjavi s tistimi v enakem obdobju lani nižje za kar 17 odstotkov, a so se z zagonom življenja na vseh ravneh že do junija povrnile v stare okvire.
"To jasno kaže, da brez spremembe paradigme politično-ekonomskega sistema ni rešitve. Zato ker se takoj vrnemo na staro, v času epidemije o teh stvareh sploh ne razmišljamo. Pripravljati bi morali dobre strategije, Slovenija pa je tipičen primer, ki je na tej črti popolnoma odpovedala." - dr. Tom Turk
Pisci poročila tudi ugotavljajo, da se morska gladina na svetu še naprej pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko – kjer bi lahko bila poletja že leta 2050 povsem brez ledu – pa se vsako desetletje skrči za 13 odstotkov. Vse bolj podrobno sledijo taljenju Antarktike. Posodobljeni podnebni modeli so letos prav tako potrdili, da je podnebje bolj občutljivo za vplive ogljika v ozračju, kot so predvidevali doslej. Število dni in noči z ekstremno visokimi temperaturami bi se lahko na severni polobli do konca stoletja početverilo, pa opozarjajo kitajski raziskovalci.
Na južnem polu, na Antarktiki, so zabeležili najvišjo izmerjeno temperaturo v zgodovini meritev. 9. februarja naj bi namerili 20.75 stopinj Celzija, so sporočili raziskovalci z zvezne univerze Vicosa v Braziliji. Letos so v ledu na Antarktiki tudi prvič v zgodovini našli plastiko. V litru vode v odmrznjenem ledu je plavalo v povprečju po 12 kosov plastike.
Leta 2020 je Veliki koralni greben pri Avstraliji zlasti zaradi visokih temperatur v februarju utrpel tretje masovno beljenje in umiranje koral v minulih petih letih. Postalo je tudi znano, kolikšen davek okolju so izstavili katastrofalni požari, ki so v Avstraliji divjali na prehodu v letošnje leto. V njih naj bi zgorelo več kot petina avstralskih gozdov. Gre za tolikšno masovno uničenje, da bo imelo to globalen vpliv, opozarjajo avtorji študije, objavljene v reviji Nature Climate Change.
Nove študije so tudi pokazale, da lahko ekosistemi v okolju kljub veliki površini izginejo že v praktično nekaj desetletjih. Na spremembe naj bi bili celo bolj dovzetni kot manjši ekosistemi. Kot pravi študija, objavljena marca v reviji Nature Communications, bi lahko Amazonski pragozd v velikosti 5,5 milijona kvadratnih kilometrov – potem ko bi dosegli kritično točko – izginil v zgolj 50 letih. Propad sistema koralnih grebenov v Karibskem morju bi bil še hitrejši. Potem ko bi enkrat prešli kritično točko, bi njegovo izginotje sledilo v 15 letih. Ker se površina Amazonskega gozda manjša, mu peša tudi moč v absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. Tako tamkajšnje zelene površine letno načrpajo le še tretjino toliko ogljikovega dioksida, kot so ga v 90ih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo raziskovalci z britanske univerze Leeds. Trend je tako drastičen, da bodo zaradi požiganja in izkoriščanja tal ti gozdovi do leta 2060 postali vir ogljikovega dioksida in ne več ponor.
Temperatura svetovnega morja je dosegla novo rekordno vrednost, ugotavljajo raziskovalci z univerze v ameriški Minnesoti. Njegova temperatura narašča iz leta v leto, hkrati pa tudi najbolj očitno kaže na razmere v segretem ozračju. Ob tem za predstavo dodajajo, da morje vsrka toliko toplote, kot bi jo proizvedli vsi ljudje, če bi imel vsak od nas dan in noč prižganih 100 mikrovalovnih pečic.
V vesolje je doslej poletelo 551 ljudi, med njimi je tudi kanadski astronavt Chris Hadfield. Hadfield je v vesolje poletel trikrat, več mesecev je bival na mednarodni vesoljski postaji, kjer je posnel tudi videospot za legendarno pesem Space Oddity. Oddajo smo pripravili v sodelovanju s Slavkom Jeričem, avtorjem podcasta Številke, ki je v studio osvetlil nekaj zanimivih statističnih dejstev povezanih s človekovim osvajanjem vesolja.
V jami v Južnoafriški republiki so pred kratkim odkrili novo vrsto človečnjaka – vrsto Homo naledi, ki naj bi po mnenju odkriteljev predstavljala do zdaj manjkajoči člen v uganki človeške evolucije. A stvar ni tako preprosta – okostje je precej nenavadno, za povrh pa znanstveniki ne znajo niti določiti, kako staro je. Kdo je bil Homo naledi in kakšna dogodivščina je bilo njegovo izkopavanje?
Življenje zvezd se zdi v marsičem fantastična zgodba narave, ki omogoča tudi naš obstoj. Razložili bomo, kako sta letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko zaokrožila razumevanje jedrskega zlivanja v notranjosti Sonca in pri tem odkrila nove lastnosti delcev z imenom nevtrini. Jedrsko zlivanje primerjamo z nasprotno reakcijo jedrske cepitve, ki poganja elektrarno v Krškem, in pojasnjujemo, da so manjši reaktorji, kot je tisti v Podgorici pri Ljubljani, nepogrešljivi v industrijskih in medicinskih preiskavah in terapijah.
Luka Ausec je doktor biologije. Tekoče bere DNK, deloma pa tudi literaturo. Navdušuje ga pregibanje telesa in možganov v vse smeri, deloma tudi navznoter. Luka je znanstvenik in raziskovalec v zasebnem sektorju. Podkaster. Na Metini listi že dve leti pripravlja MetaPHoDcast. Skupaj z Ano Slavec se pogovarjata z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Njuni sogovorniki so znanstveniki pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kakšne so razmere med mladimi znanstveniki, kako je s komuniciranjem znanosti, kaj posluša Luka?
Potem ko se je majhna ekipa znanstvenikov z univerze Zahodna Virginija lotila preverjanja, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, je tega avtomobilskega velikana nepričakovano ujela tudi pri goljufanju in zavajanju glede izpustov iz svojih dizelskih vozil. To pot na tnalu ni bil zloglasni ogljikov dioksid, temveč dušikovi oksidi. Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelski, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Smo v tednu razglasitev letošnjih dobitnikov Nobelovih nagrad. Na področju medicine so nagrado prinesla zdravila za zdravljenje malarije in nekaterih parazitskih bolezni, v fiziki je odbor najbolj prepričalo odkritje, da nevtrini, ena izmed skupin osnovnih delcev, vendarle imajo maso, v kemiji pa letos odmevajo dosežki pri odpravljanja poškodb DNK. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko del Svetlane Aleksijevič, letošnje Nobelove nagrajenke za književnost.
Nič več izgubljenih ali pozabljenih ključev, nič več ukradenih denarnic in predvsem nič več prepoznih diagnoz bolezni. Kako, se sprašujete? Z mikročipiranjem ljudi. Strokovnjaki obljubljajo, da bo imelo vstavljanje mikročipov v človeško telo v prihodnosti velik, verjetno tudi ugoden vpliv na naše življenje. Kakšna pa so etična, medicinska in varnostna vprašanja o takšni praksi, ki ni videti le kot običajna modna muha
Alan Guth je tisti fizik, ki je postavil inflacijsko teorijo o vesolju, model pospešenega razširjanja vesolja v prvih trenutkih po velikem poku. Pred tedni je bil gost konference Lepton Photon v Ljubljani. Razložil je, kako so se mu v eni noči izšli vsi računi s katerimi se je uvrstil med legendarne fizike. Alan Guth je eden izmed resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za fiziko.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
V Ljubljani ta teden poteka največja letna konferenca fizike visokih energij "Lepton Photon". Morda lahko pričakujemo nove rezultate z Velikega hadronskega trkalnika v Ženevi na poti do nove fizike, konferenca pa bo ponudila tudi poljudno predavanje očeta inflacijske kozmologije Alana Gutha z MIT.
Ta teden sta v slovenski znanstveni skupnosti odmevala dva dosežka – raziskovalci Kemijskega inštituta so s posebnim katalizatorjem za pretvorbo biorazgradljivih odpadkov v biogoriva prepričali žirijo na mednarodnem tekmovanju Royal Society of Chemistry, raziskovalec z Inštituta Jožefa Štefana pa je nato sredi tedna pritegnil precejšnjo mednarodno medijsko pozornost z odkritjem, da je v človeške celice mogoče vstaviti laserje.
Uporaba vodika v vozilih prinaša pomembne prednosti pri varčevanju z energijo in pri vplivu na okolje. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan so v sodelovanju s partnerji iz več evropskih držav uspešno zaključili projekt razvoja pomožnega agregata za tovornjake na gorivne celice. Uporaba tovrstnega agregata nadomešča potrebo po delovanju pogonskega motorja kamiona na parkirišču in odpravlja neželen hrup in škodljive izpuste.
Globalne koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi so letos presegle 400 delcev na milijon, to je vrednost, kakršne v geološki zgodovini ne pomnimo vsaj štiri milijone let.
Po napovedih mednarodnega denarnega sklada bo do leta 2050 na dva zaposlena prišel en upokojenec, v Sloveniji pa celo en zaposleni na enega upokojenca. Predvsem starejši bodo tako potrebovali vse več tehnične pomoči, zato je razvijanje pametnih tehnoloških sistemov in umetne inteligence zelo pomembno. Udeležili smo se predstavitve projekta inLIFE, v okviru katerega ob pomoči stanovalcev DS Fužine izpopolnjujejo pametne sisteme za pomoč starostnikom. Gost oddaje je vodja projekta dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan.
Tokrat smo se spustili v najnižje nadstropje narave, med njene osnovne gradnike. Gostili smo profesorja Boštjana Goloba s Fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki je eden vodilnih znanstvenikov v fiziki osnovnih delcev. S kolegi na velikem pospeševalniku elektronov in pozitronov v japonski Tsukubi raziskuje doslej neznane procese in delce, kot so na primer supersimetrični delci. Več let je vodil raziskave delcev, ki jih sestavljajo čarobni kvarki. Prepričan je, da bomo prišli do nepričakovanih odkritij, morda neznanih delcev iz katerih je temna snov, ki jo je v vesolju veliko več kot običajne snovi, iz katere smo ljudje, Zemlja in zvezde. Prof. dr. Boštjan Golob je bil gost v Frekvenci X na Valu 202.
Na osnovi več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo. Ali še sploh potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti na delovanje družbe?
Razumevanje človeških možganov v znanosti predstavlja enega največjih izzivov 21. stoletja. Prav zato je Evropska komisija v začetku leta 2013 konzorciju partnerjev projekta Človeški možgani oziroma angleško »The Human Brain Project« namenila kar milijardo evrov za izdelavo podrobnega načrta delovanja človeških možganov in njegove računalniške simulacije. Projekt je največji evropski vložek v znanost v naslednjih 10 letih, kako napreduje, pa se bomo v četrtek popoldne pogovarjali z njegovim izvršnim direktorjem dr. Richardom Frackowiakom. V oddaji bomo namenili pozornost tudi najbolj vročim točkam na področju raziskav v nevroznanosti in kam raziskovalno merijo slovenski nevroznanstveniki. Več v Frekvenci X ta četrtek ob 17ih in 10 minut na Valu 202.
Nevropsihologi raziskujejo, kje in kako v naših možganih nastajajo prepričanja in predstave ter zakaj jih je tako težko spreminjati, četudi so kdaj dokazano zmotna. Karkoli verjamete, vas to pomirja in pomaga pri razlaganju sveta. Gost Frekvence X bo avtor knjige Moč prepričanja, nevropsiholog profesor dr. Peter Halligan z Univerze v Cardiffu.
Alojz Kodre, fizik in prevajalec, je zaslužni profesor z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Profesor, ki ga študentje izjemno cenijo, je z modelsko analizo nadgradil matematično fiziko, katere znanje je tudi danes ena osrednjih primerjalnih prednosti slovenskih fizikov doma in v svetu, dobro pa poznajo tudi njegov prispevek k eksperimentalni fiziki atomov.
Nedavni uničujoči potres je sicer tla v Nepalu stresel z magnitudo 7,8 in s tem pustil močan pečat tudi na tamkajšnjem površju: Mount Everest naj bi se nekoliko znižal, celotna gorska veriga Anapurne naj bi bila višja, nekateri predeli celo za meter in pol, tla v bližini prestolnice Katmandu pa naj bi se ponekod premaknila tudi do treh metrov. Kakšne sile torej delujejo ob tako silovitih potresih in kateri nedavni potresi so najbolj oblikovali površje Zemlje.
Neveljaven email naslov