Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo.
"Smo otroci tektonskih premikov. Pri tem igra največjo vlogo tektonsko dogajanje na vzhodu Afrike, a tudi ko smo se razpasli po svetu, je dinamična tektonika marsikje ustvarila idealne razmere za to, da smo se ustalili prav na določenih mestih, tam zagnali kmetijstvo in začeli razvijati prve civilizacije."
Dartnell določeno vlogo pripisuje tudi Milankovićevim ciklom, ki so javnosti manj poznani. Podnebje na planetu namreč prehaja skozi različne stopnje, glede na to, kako je nagnjena zemeljska os, vpliva tudi oblika orbite, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. "To se dogaja v ciklih in prav Milankovićevim ciklom pripisujemo, da so sprožili podnebno nestabilnost na območju vzhodne Afrike, to pa je pozneje vodilo v pospešeno evolucijo človečnjakov. Določali so tudi utrip ledenih dob v zadnjih dveh ali treh milijonih let. Imajo torej dolgoročen vpliv na podnebje na našem planetu. Celoten razvoj naše civilizacije, vsa kultura, vsi imperiji … vse to pa se je zgodilo v zelo kratkem obdobju po koncu zadnje ledene dobe."
Geološko zanimivo obdobje, ki je igralo pomembno vlogo pri našem poznejšem nastanku, je tudi zelo kratka doba pred 55 milijoni let. Dinozavri so izumrli približno deset milijonov let prej, zdaj pa se je Zemlja nenadoma sunkovito zelo zagrela. Imenuje se paleocensko-eocenski termalni maksimum.
"S preučevanjem tega obdobja lahko vidimo, kako bi se planet lahko odzval na naraščajoče temperature, kakšni bi lahko bili najhujši scenariji. Toda po drugi strani je zanimivo, da se je prav v omenjenem obdobju zelo iznenada pojavilo kar nekaj živalskih vrst, ki so bile s stališča našega razvoja izjemno pomembne. To so sodo- in lihoprsti kopitarji in pa primati, red, ki mu pripadamo tudi mi. Paleocensko-eocenski termalni maksimum je s tega stališča tako rekoč pripravil oder za svet, v katerem živimo danes. V njem so se pojavile vrste, ki so med človeško evolucijo veliko prispevale k našemu razvoju."
"Res je zanimivo, kako ima lahko geologija vpliv celo na politične rezultate, na naslove v časopisih. V knjigi primerjam politični in geološki zemljevid Velike Britanije. In opaziti je zelo veliko ujemanje med območji, kjer večina ljudi voli za laburiste, in geološkimi območji, na katerih se raztezajo po 300 milijonov let stare geološke formacije, kjer so se v državi razvili najpomembnejši industrijski centri."
Glavno raziskovalno področje Lewisa Dartnella je astrobiologija, ki se mu skupaj s svojimi doktorskimi študenti posveča na londonski univerzi Westminster. Namenjeno je ugotavljanju in iskanju metod za dokazovanje življenja na drugih planetih, tudi širjenju našega razumevanja življenja kot takega, evolucije in biologije sploh.
"Mislim, da so možnosti, da življenje tam zunaj odkrijemo še za mojega življenja, zelo dobre. Najbolj vznemirljivo je, da imamo prav zdaj prvič v zgodovini preučevanja vesolja možnost, da življenje tam zunaj tudi dokažemo. Na Mars potujejo ali bodo potovali neverjetno dobro razviti in dodelani roboti, ki bodo v delčkih prsti iskali kakršne koli kemijske ali biološke znake življenja. Področje prevevata veliko vznemirjenje in optimizem v zvezi z nekaterimi največjimi vprašanji, ki si jih kot človeštvo zastavljamo že dolgo."
Vsi organizmi, ki smo jih na Zemlji odkrili in popisali doslej, so nekako povezani med sabo, vsi izviramo iz istega praprednika.
"Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih, to je precej verjetneje. In mogoče je, da je katera izmed teh praoblik življenja prav tako preživela do danes, morda se razvija in ohranja prav v okoljih, kjer naša oblika življenja ni sposobna preživetja, morda kje globoko v oceanih, visoko v atmosferi. To je hipoteza o nekakšni senčni ali temni biosferi na našem planetu, ki izvira iz drugačnega prednika od našega."
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Ko razmišljamo o človekovi evoluciji, skoraj vedno naletimo na vprašanje, kaj je bilo tisto, kar nas je gnalo k temu, da smo se razvili v tako inteligentna in prilagodljiva bitja. Odgovor, ki se v zadnjih letih vse bolj potrjuje, namiguje na to, da so naši predniki, ki so živeli v vzhodnem delu Afrike, izkusili čisto posebno kombinacijo različnih planetarnih dejavnikov. Če se ti časovno in prostorsko ne bi tako dobro prepletli, nas danes morda ne bi bilo tu. Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti, pokaže na mogočen vpliv planeta na našo civilizacijo.
"Smo otroci tektonskih premikov. Pri tem igra največjo vlogo tektonsko dogajanje na vzhodu Afrike, a tudi ko smo se razpasli po svetu, je dinamična tektonika marsikje ustvarila idealne razmere za to, da smo se ustalili prav na določenih mestih, tam zagnali kmetijstvo in začeli razvijati prve civilizacije."
Dartnell določeno vlogo pripisuje tudi Milankovićevim ciklom, ki so javnosti manj poznani. Podnebje na planetu namreč prehaja skozi različne stopnje, glede na to, kako je nagnjena zemeljska os, vpliva tudi oblika orbite, po kateri Zemlja potuje okoli Sonca. "To se dogaja v ciklih in prav Milankovićevim ciklom pripisujemo, da so sprožili podnebno nestabilnost na območju vzhodne Afrike, to pa je pozneje vodilo v pospešeno evolucijo človečnjakov. Določali so tudi utrip ledenih dob v zadnjih dveh ali treh milijonih let. Imajo torej dolgoročen vpliv na podnebje na našem planetu. Celoten razvoj naše civilizacije, vsa kultura, vsi imperiji … vse to pa se je zgodilo v zelo kratkem obdobju po koncu zadnje ledene dobe."
Geološko zanimivo obdobje, ki je igralo pomembno vlogo pri našem poznejšem nastanku, je tudi zelo kratka doba pred 55 milijoni let. Dinozavri so izumrli približno deset milijonov let prej, zdaj pa se je Zemlja nenadoma sunkovito zelo zagrela. Imenuje se paleocensko-eocenski termalni maksimum.
"S preučevanjem tega obdobja lahko vidimo, kako bi se planet lahko odzval na naraščajoče temperature, kakšni bi lahko bili najhujši scenariji. Toda po drugi strani je zanimivo, da se je prav v omenjenem obdobju zelo iznenada pojavilo kar nekaj živalskih vrst, ki so bile s stališča našega razvoja izjemno pomembne. To so sodo- in lihoprsti kopitarji in pa primati, red, ki mu pripadamo tudi mi. Paleocensko-eocenski termalni maksimum je s tega stališča tako rekoč pripravil oder za svet, v katerem živimo danes. V njem so se pojavile vrste, ki so med človeško evolucijo veliko prispevale k našemu razvoju."
"Res je zanimivo, kako ima lahko geologija vpliv celo na politične rezultate, na naslove v časopisih. V knjigi primerjam politični in geološki zemljevid Velike Britanije. In opaziti je zelo veliko ujemanje med območji, kjer večina ljudi voli za laburiste, in geološkimi območji, na katerih se raztezajo po 300 milijonov let stare geološke formacije, kjer so se v državi razvili najpomembnejši industrijski centri."
Glavno raziskovalno področje Lewisa Dartnella je astrobiologija, ki se mu skupaj s svojimi doktorskimi študenti posveča na londonski univerzi Westminster. Namenjeno je ugotavljanju in iskanju metod za dokazovanje življenja na drugih planetih, tudi širjenju našega razumevanja življenja kot takega, evolucije in biologije sploh.
"Mislim, da so možnosti, da življenje tam zunaj odkrijemo še za mojega življenja, zelo dobre. Najbolj vznemirljivo je, da imamo prav zdaj prvič v zgodovini preučevanja vesolja možnost, da življenje tam zunaj tudi dokažemo. Na Mars potujejo ali bodo potovali neverjetno dobro razviti in dodelani roboti, ki bodo v delčkih prsti iskali kakršne koli kemijske ali biološke znake življenja. Področje prevevata veliko vznemirjenje in optimizem v zvezi z nekaterimi največjimi vprašanji, ki si jih kot človeštvo zastavljamo že dolgo."
Vsi organizmi, ki smo jih na Zemlji odkrili in popisali doslej, so nekako povezani med sabo, vsi izviramo iz istega praprednika.
"Vznik življenja se ni zgodil samo enkrat, ampak večkrat na več krajih, to je precej verjetneje. In mogoče je, da je katera izmed teh praoblik življenja prav tako preživela do danes, morda se razvija in ohranja prav v okoljih, kjer naša oblika življenja ni sposobna preživetja, morda kje globoko v oceanih, visoko v atmosferi. To je hipoteza o nekakšni senčni ali temni biosferi na našem planetu, ki izvira iz drugačnega prednika od našega."
Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Poskusite si zapomniti naslednjih deset predmetov: mačka, mleko, zvezda, miza, zgradba, vrtnica, človek, stol, raketa, česen. Kako pa si zapomniti 3000 decimalk števila pi ali kart z enim samim uvidom? Se možgani spominskih rekorderjev razlikujejo od navadnih ali gre le za vztrajnost in dober spominski sistem? Si lahko zapomnimo karkoli in koliko želimo? O tem smo govorili s spominskimi rekorderji, šahistom in doktorjem psihologije.
Pogovor z Urošem Kuzmanom, ki je bil v času študija na Fakulteti za matematiko in fiziko med najbolj talentiranimi in delavnimi študenti v svoji generaciji. Danes je doktor matematike in stand-up komik, eden izmed piscev šal pri oddaji komercialne televizije, ki je tudi na slovenski humoristični sceni odprla žar sezono ter član Šaleškega študentskega okteta, ki je predlani posnel na youtubu precejkrat gledano Ubrano jamranje; skladbo z besedilom, spisanim na podlagi izrazov negodovanja Velenjčanov in Velenjčank oz. odgovorov na vprašanje, kaj vas v Velenju najbolj moti? Z Mitjo Pečkom sta se pogovarjala o matematičnih metodah pisanja šal.
Že dolgo vemo, da je Zemlja nastala iz snovi, ki so jo supernove bruhnile v prostor pred skoraj petimi milijardami let. Doslej ni bilo zabeleženo, ali je zvezdni prah sedal na Zemljo tudi pozneje. Zdaj vemo, da so nebo pred tremi milijoni let razsvetljevale spektakularne zvezdne eksplozije supernov v okolici Sonca, kakih 200 ali 300 tisoč let pozneje pa se je na Zemljo usedel tudi njihov radioaktivni železov prah. Kako je uspelo zaznati sledi bližnje eksplozije supernove in kaj pomeni odkritje, da nekateri atomi izvirajo iz zvezdnih eksplozij v Sončevi okolici, boste zvedeli v novi izdaji Frekvence X.
V Frekvenci X tokrat raziskujemo paralelne svetove in druga alternativna dojemanja realnosti. Spoznavamo različne metode preskakovanja iz vsakdanje zaznave v “vzporedne svetove” in ugotavljamo, da smo le toliko na trdnih tleh, kolikor jih fizično (ob)čutimo pod svojimi stopali. Že ob odsotnosti določenih tovrstnih dražljajev se nam namreč lahko odprejo vrata v svet nenavadnega, mističnega.
Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.
Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Neveljaven email naslov