Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1084 epizod
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Še preden je bila na pomlad leta 1948 ustanovljena država Izrael, so evropski Judje razvili več političnih programov, s katerimi so nekako od 18. stoletja oziroma časa razsvetljenstva dalje odgovarjali tako na globoko zakoreninjene antisemitske predsodke svoje okolice kakor na vznik modernih nacionalizmov na stari celini. V tokratnih Glasovih svetov pa preverjamo, kateri so bili ti programi, kako so se med seboj razlikovali in zakaj je med njimi navsezadnje prevladal tisti, ki je terjal ustanovitev samostojne judovske države v Sveti deželi. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se pogovarja Goran Dekleva.
Pot, ki je peljala od prvih, razmeroma preprostih upodobitev Jezusa v najstarejših rimskih katakombah do veličastja mozaikov v carigrajski Hagii Sophii, je bila dolga približno tri stoletja in pol. In prav to pot smo skušali prehoditi v božičnih Glasovih svetov. Tako smo se spraševali, kako se je v počasnem teku let izpopolnjevala likovna govorica zgodnje krščanske umetnosti in kako se je obenem stopnjevala njena teološka kompleksnost. Zanimalo nas je tudi, kaj se je v krščanskem likovnem ustvarjanju spremenilo, ko so preganjanja naposled prenehala in je krščanstvo postalo državna religija rimskega cesarstva. Pri vsem tem nam je bil v pomoč mag. Jošt Snoj, akademski slikar in duhovnik, ki je zgodnjo krščansko umetnost študiral na papeški univerzi v Rimu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
V tokratni oddaji, ki jo program Ars enkrat mesečno pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, bo v ospredju praznovanje, oziroma šege in navade, ki so značilne za zamejstvo v zimskem obdobju. Spraševali se bomo o njihovi vlogi, koliko jih je preživelo do danes in kakšne so osrednje značilnosti kulinarike na tem območju. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Judje v zgodovini slovenskega prostora večidel niso igrali pomembnejše vloge, saj jih je habsburški cesar Maksimilijan I. leta 1496 ukazal izgnati s Koroške in Štajerske, leta 1515 pa še s Kranjske. Posledično so v naslednjih stoletjih Judje na Slovenskem predstavljali pomembnejši del prebivalstva le še v Prekmurju ter na Tržaškem in Goriškem. Toda prav ti, primorski Judje so bistveno pripomogli k razvoju Trsta v eno največjih, gospodarsko in kulturno najpomembnejših evropskih pristanišč. Po drugi plati pa so bili tržaški Judje v svetovnem merilu tudi eni glavnih pobudnikov tako imenovanega judovskega razsvetljenstva, intelektualnega projekta, ki je korenito reformiral in moderniziral starodavne judovske verske, filozofske in kulturne tradicije oziroma običaje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov pod drobnogled vzeli zgodovino Judov Trsta in Gorice. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, gotovo eden naših najboljših poznavalcev judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Pretresi smo, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu in predstavili glavne težave, s katerimi se ta srečuje. Oddajo, ki je potekala v živo s 30. slovenskega knjižnega sejma, pripravljamo enkrat mesečno skupaj s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A. Gostje so bili Nadia Roncelli, Alina Carli in Hanzi Filipič, oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar.
V oddaji Glasovi svetov se bomo posvetili Minki Skaberne, pobudnici ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljice prepisovanja knjig iz črnega tiska v Braillov točkopis. Zavedala se je, da družba slepe in slabovidne, ki imajo drugačno življenje od videčih, zapostavlja, zato je bila dejavna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za Dom slepih v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen ob njeni pomoči. Življenjsko pot Minke Skaberne nam bodo približali predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber, Aleksandra Serše, Dušan Sterle iz knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Petra Svoljšak. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana
Mineva 120 let odkar je genialni švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Ta je za večino pravzaprav bolezen srednjega veka in s tem preteklosti, a temu še zdaleč ni tako. Epidemija sredi 14. stoletja je sicer pokosila tretjino takratnega evropskega prebivalstva. To je na stari celini povzročilo tudi vrsto religioznih, družbenih in gospodarskih pretresov. Kasnejši izbruhi epidemije v zgodovini niso bili tako katastrofalni. Čeprav danes o kugi veliko vemo, pa svetovna zdravstvena organizacija vsako leto poroča o novih primerih. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti znanstveno sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Katarino Keber in predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslava Petrovca. Foto: Flickr
Probiotiki so bakterije, ki koristno vplivajo na zdravje. O njihovi moči bomo z domačimi in tujimi strokovnjaki spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bob Blaylock/ WikimediaCommons, cc Nekateri laktobacili imajo dokazano probiotično delovanje.
Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega velja za eno ključnih besedil, ki nam jih je zapustila renesansa. Brez nje si malodane ni mogoče predstavljati tektonskih premikov, ki so v šestnajstem in sedemnajstem stoletju pretresli evropsko filozofijo, literaturo in teologijo. Zakaj jo strokovnjaki označujejo za delo, ki je sicer napovedalo reformacijo, a je Luther vendarle ni maral kaj prida, zakaj se je ob njenem prebiranju tedanji papež Leon X. samo sladko smejal in zakaj je po njej vredno poseči še danes, pa smo pred večerno premierno uprizoritvijo Hvalnice norosti v Radijski igri preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars enkrat na mesec pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, je bilo v ospredju gledališče. Z gosti smo govorili o njegovem spreminjajočem se poslanstvu, kako je sooblikovalo in kako še vedno sooblikuje slovensko kulturno življenje v zamejstvu in tudi znotraj meja Slovenije, pa tudi, kako je gledališče v zamejstvu vpeto v širši lokalni prostor in kakšno vlogo lahko ima pri povezovanju kultur. Lotili smo se tudi razmerja med vzgojno-izobraževalno in umetniško vlogo gledališča, ki deluje v tako posebnem kontekstu, kot je kontekst zamejske Slovenije.
Če ste radi na tekočem s trendi, potem gotovo veste, da se je včeraj v slovenski prestolnici začel teden mode, ki bo do nedelje na kupu zbral vse ljubitelje mode. Okoli piste se bodo zbrali različni profili ljudi, ki prihajajo iz te industrije: od manekenk, modnih oblikovalcev do posameznikov, ki so svojo prepoznavnost pridobili s pomočjo modnih blogov. In če smo si še pred leti težko predstavljali, da bi modni blog lahko bil prava služba, dandanes ni tako nenavadno, da si modni navdušenec prek spletnega mesta ustvari uspešno kariero, ki temelji na njegovi priljubljenosti med bralci, oboževalci in – kar je najpomembnejše - strankami. Poenostavljeno, modni blogi so postali kokoši, ki posameznikom nesejo zlata jajca v vrednosti tudi milijonskih zneskov. Kako jim to uspeva? Kakšen položaj imajo v slovenskem kibernetskem prostoru? O poklicu modnega blogarja se je za oddajo Glasovi svetov Tina Lamovšek pogovarjala z modno oblikovalko Sanjo Grcić, diplomiranim novinarjem, raziskovalcem blogosfere, tehnološkim navdušencem in sourednikom portala e-demokracija Domnom Savičem, strokovnjakom za trženjem dr. Mirom Klinejem, dr. Dejanom Verčičem s Centra za marketing in odnose z javnostjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter modnim blogarjem in soustanoviteljem podjetja Fohr Card, ki z naročninami povezuje blagovne znamke z blogi, Jamesom Nordom. Foto: Jason Hargrove (Flickr)
Britanski igralec, komedijant in glasbenik. Vsi ti samostalniki označujejo Richarda Henryja Sellersa, bolj znanega pod imenom Peter Sellers. A večje in težje vprašanje je, kdo je v resnici sploh bil, saj, kot boste lahko slišali v oddajo Glasovi svetov, niti sam ni našel svojega pravega karakterja. Svoje imitatorske sposobnosti je najprej ponudil le prek slišnega medija v vrsti radijskih oddaj The Goons. Pozneje je navduševal tudi s svojo celostno pojavo na velikem platnu, ena njegovih opaznejših vlog, tudi za slovenske gledalce, pa je upodobitev inšpektorja Clouseauja v filmih o Rožnatem panterju. Tina Lamovšek in njena sogovornika – izredni profesor za področje zgodovine in teorije filma na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo v Ljubljani Igor Koršič ter igralec, voditelj in imitator Jure Godler – vas vabijo, da se v današnji oddaji prepustite Petru Sellersu, ki je na obraze številnih ljudi sicer privabljal nasmeh, sebi pa tega ni mogel storiti. Foto: classic_film (Flickr)
Ko doc. dr. Mojca Matičič opisuje zdravljenje okužbe s hepatitisom C, govori o revoluciji, zgodovinskem preboju, o epohalnem odkritju. Nova zdravila so namreč omogočila, da je danes hepatitis C popolnoma ozdravljiv. Podrobneje o tem in o velikem dosežku slovenskih strokovnjakov pa v današnji oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mattia Belletti/ Flickr, cc Najpogosteje se hepatitis C prenaša z okuženo krvjo.
Haruki Murakami velja za enega pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q84 in Kronika ptiča navijalca. Ta roman je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Iztoka Ilca. Murakami je najbolj prevajani sodobni japonski avtor, tudi v slovenščino. Z japonsko književnostjo smo se sicer začeli seznanjati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti prevajalca Iztoka Ilca in dr. Jonathana Dila, poznavalca Murakamijevega opusa z univerze Keio v Tokiu. Foto: Flickr
V tokratni izobraževalni oddaji Glasovi svetov se sprašujemo, ali so morski psi res sovražen obraz morja. Dojemanje te stare živalske vrste, ki je v morjih plavala že pred več kot 400 milijoni let, je namreč pogosto obremenjeno s predsodki, ki nam jih še utrjuje popularna kultura. Letošnje poletje je naplavilo Sharknado 2, film, v katerem ne manjka domislic glede okrutnosti teh plenilcev. Mistifikacija belega morskega volka pa naj bi se začela s Spielbergovim Žrelom v 70-ih letih prejšnjega stoletja, pravi biolog prof. Lovrenc Lipej. Napadi morskih psov so sicer v naravi izjemno redki, populacija počasi izumira. Ker so pomemben del morskega ekosistema, morski biologi opozarjajo, da jih je nujno treba zaščiti. Pred mikrofon je Barbara B. Drnovšek ob prof. dr. Lovrencu Lipeju povabila še kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča in filmofila, ustvarjalca stripov in publicista Zorana Smiljaniča. Foto: Flickr
Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa so strokovnjaki pod drobnogled vzeli beljakovino gluten, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Poznano je, kako gluten povzroča celikajo, zdaj pa raziskovalci odkrivajo še druge posledice alergije oziroma preobčutljivosti nanj. Vedno glasneje pa opozarjajo tudi na povezavo med glutenom in nevrološkimi obolenji. Tako je dr. David Perlmutter iz Združenih držav prepričan, da gluten iz pšenice, ogljikovi hidrati in enostavni sladkorji povzročajo Alzheimerjevo bolezen, depresijo, anksioznost. Svoje poglede na učinke glutena bodo v oddaji Glasovi svetov predstavili zdravnik in publicist James Hamblin iz Washingtona, biologinja Darja Kocjan Ačko in pediater Rok Orel iz Ljubljane ter nevrolog Martin Rakuša iz Maribora. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Cat Dancing/ Flickr, cc
Slovenija je bila še pred svojo osamosvojitvijo leta 1991 kot del nekdanje Jugoslavije dom znanstvenikov, ki so izkazovali zanimanje za vesoljsko raziskovanje. Čeprav naša nekdanja skupna država ni bila nikoli neposredno povezana z odkrivanjem vesolja, pa je prav pisanje o tej tematiki laični javnosti približalo ta prostor zunaj zemeljske atmosfere. Zasluge za to imata predvsem dva človeka: fizik dr. Lavo Čermelj, ki je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja napisal dve knjigi o vesoljski tematiki. Poleg številnih člankov o vesolju in znanosti pa se je izkazal tudi kot dolgoletni urednik publikacije o naravoslovju, imenovani Proteus. Drugo ime, vredno omembe, pa je prav tako fizik, dr. Vladimir Ribarič. Med 60-imi in poznimi 80-imi leti prejšnjega stoletja je izdal tri knjige o vesoljskem raziskovanju in vojaškem vesolju. Priljubljeno slovensko mesečno revijo Življenje in tehnika je obogatil s številnimi članki, povezanimi z vesoljem, tehnologijo in znanostjo. Številni starejši poslušalci pa bi glas Ribariča prepoznali kot komentatorja pristanka Apolla 11 na Luni. O popularizaciji vesoljske znanosti in raziskovanja v prejšnjem stoletju na slovenskih tleh sta novinarki Tini Lamovšek za oddajo Glasovi svetov povedala predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko Miloš Krmelj in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal.
Številne bolezni so se skozi zgodovino pojavljale tudi zaradi neustrezne ali pomanjkljive prehrane. Ta vpliva na človekovo psihično in fizično stanje ter na njegov razvoj. Hrana je nesporno eden izmed temeljev človekovega zdravja. Neustrezne prehranske navade, pomanjkanje nekaterih vitaminov in joda lahko vodijo v hude bolezni. Čeprav smo s pravo prehrano skozi čas odpravili skorbut, rahitis, beri beri, palagro, putiko in kretenizem, pa nam v sodobnem času prav zaradi nje grozijo nekatere druge: pandemija debelosti, presnovne bolezni, bolezni srca in ožilja ter alergijska obolenja. V tokratno oddajo Glasovi svetov smo povabili prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec – predstojnico Inštituta za zgodovino medicine in nekaj njenih študentk, prihodnjih zdravnic, ki so na temo Bolezni prehrane skozi čas v okviru študijskih obveznosti pripravile tudi seminarske naloge, Cito Cvirn, Janjo Omejec, Doro Stepan in Tanjo Belčič. Foto: Flickr
Tokratni Glasovi svetov se tesno navezujejo na oddajo izpred tedna dni. Če smo namreč takrat predstavljali tisto zgodovinopisno teorijo, ki na sledi dognanj Erica Hobsbawma, Benedicta Andersona, Miroslava Hrocha in drugih nastanek modernih narodov postavlja v čas ob koncu 18. stoletja, bomo tokrat te poglede in stališča preverili ob zgodovini slovenskega naroda. V studiu gostimo dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pri založbi Sophia pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, sicer prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Ko današnji Grki govorijo o začetkih svojega naroda, praviloma govorijo o Homerju in Platonu, o Atencih in Špartancih, o Aleksandru Velikem. Nemci, na drugi strani, se radi spominjajo zmage germanskih plemen nad legijami cesarja Avgusta v Tevtoburškem gozdu. Slovenci pa korenine svojega naroda prepoznavamo v Samovi plemenski zvezi in Karantaniji. Pravzaprav so vse evropske nacije prepričane, da so starodavne. Toda v zadnjih desetletjih se je glede vprašanja nastanka narodov v mednarodnem zgodovinopisju razširil bistveno drugačen pogled. Benedict Anderson, Eric Hobsbawm, Hagen Schulze in Miroslav Hroch so le nekateri izmed znanstvenikov, ki so postavili na prvi pogled sicer nekoliko presenetljivo, a dandanes precej široko uveljavljeno tezo – da so namreč najstarejši narodi na svetu danes stari le nekaj več kot dvesto let. Narodi so, nam pripovedujejo ti raziskovalci preteklosti, ob koncu osemnajstega stoletja nastali v kontekstu antikolonialnih gibanj v obeh Amerikah in sredi trans-kontinentalnega družbenega vrenja, ki ga je v Evropi sprožila francoska revolucija. Ta pogled bomo podrobneje predstavili v dveh zaporednih Glasovih svetov, v katerih bomo gostili dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, doslej prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. V prvi oddaji bomo predstavili samo teorijo, še teden pozneje pa jo bomo natančneje preverili na konkretnem primeru slovenske zgodovine. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Neveljaven email naslov