Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Neveljaven email naslov