Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Nekdanjo kapetanko slovenske odbojkarske reprezentance Jasmino Marijo Kara je ljubezen pripeljala v Turčijo, kjer zdaj dela v marketingu moževega gradbenega podjetja.
Vsak četrtek v Globalni vasi kličemo Slovence po svetu ... Tokrat kličemo Slovenko, ki živi v Ženevi.
Gregor Kosirnik že tri leta živi v Vancouvrju. Prodal je avto in kupil enosmerno letalsko karto.
Mateja Podgoršek Whatley zaradi svojega dela zelo veliko potuje po ZDA - je namreč svetovalka za računovodstvo in finance pri velikih podjetjih.
Neveljaven email naslov