Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Kozmetičarka Jasmina Gregor je več let delala na luksuznih in manj luksuznih križarkah
Kot pravi, je v tem času nabrala ogromno izkušenj, tako pa postala bolj odprta, samostojna in samozavestna. Vendar je v skoraj pol desetletja na morju tudi veliko zamudila in izgubila stike z družino, zato se je pred kratkim vrnila na rodno Koroško.
Na ladji lahko delavka v t. i. wellness centru zasluži tudi po več tisoč evrov mesečno, vendar je delo zelo specifično in zahtevno. Približno četrtina ljudi, ki se odloči zanj, obupa še pred iztekom pogodbe. Če jih ne odvrne že delovni čas, tj. vsaj dvakratnik za nas običajnega 8-urnega delovnika, se namreč težko navadijo na več mesecev življenja v drobceni sobici (praviloma kar brez oken), v kateri niso sami – torej brez zasebnosti – pa brez elektrike, tekoče vode, z močno omejenim dostopom do interneta, mobilnih storitev itn.
“Če nisi za ladjo, je bolje, da kar greš.”
Je pa naša sogovornica, ki zatrjuje, da so križarjenja v nekaterih pogledih zelo podobna sodelovanju v resničnostnem šovu z več sto ali več tisoč udeleženci, pri svojem delu doživela marsikaj nepozabnega. Še posebej ji bosta v spominu ostala “golo križarjenje” z naturisti/nudisti in čartersko križarjenje z (v 1980-ih) zelo priljubljeno ameriško glasbeno zasedbo New kids on the block, ki je zaradi vreščečih oboževalk (nekoč najstnic, danes pa menda nič manj norih fanic v zrelih srednjih letih), pa množice posterjev, s katerimi so prelepile stene, po Jasmininih besedah precej spominjalo na življenje v kakem dijaškem domu.
Poklicali smo na morje. Kapitan Matej Rozman dobesedno živi na morju, trenutno se nahaja na Baltskem morju, kjer živi na 99 let stari dvojabornici.
Jernej Hercog živi v Dubaju, tam sta si oba z ženo našla službe. Dela predvsem z vodo, pravi pa, da se je bilo najtežje navaditi na tamkajšnji način dela.
Globalna vas je raziskovala Havaje. Tam živi Alja Žorž, bodoča doktorica arheologoje, ki si je zaradi raziskovanja havajskih jam prislužila vzdevek Cave Lady.
Aljaž Vesel se je pred petimi leti odločil za študij opernega petja v tujini, izbral je Zürich.
Rihard Sakelšek že dve leti živi v Bahrajnu, kjer so zdaj sredi praznovanja svetega meseca ramadana. To pomeni, da čez dan na javnih mestih ne smeš piti ali jesti, kršitve tudi kaznujejo, a se temu da privaditi, pravi Rihard.
Karmen Tomšič živi v Bolzanu, pozimi pa v Švici uči smučanje. Pravi, da ji mnogi rečejo kar sestrična od Tine Maze.
Tokrat smo poklicali v Austin, v ameriški Teksas, kjer živi bolj malo Slovencev. A med njimi je Manja Hossa.
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Neveljaven email naslov