Ana Žigo na Otoku prebiva že dobrih deset let, a se še vedno čudi temu, da zaprejo ceste in šole že, če zapade pet centimetrov snega.

Ana Žigo na Otoku prebiva že dobrih deset let, a se še vedno čudi temu, da zaprejo ceste in šole, če zapade pet centimetrov snega

Pred dobrim desetletjem je spoznala Angleža, ki se nikakor ni mogel navaditi na življenje na sončni strani Alp, zato sta se skupaj preselila v njemu bolj domači Grimsby, o katerem Ana Žigo pravi, da ima nadvse primerno ime (grim v angleščini pomeni mrk, mračen).

“Mislim, da se ni mogel navaditi naše birokracije. Angleži pa so tudi zelo ‘vroči’. Oni tudi zdaj, sredi zime, hodijo okoli v kratkih hlačah. V Ljubljani te bodo, če pozimi, ko je sneg, nosiš kratke hlače, čudno gledali. Ni ravno normalno.” 

Pozneje se je z njim razšla, a ostala v Združenem kraljestvu: v Hullu je spoznala zdajšnjega partnerja in skupaj sta se pred dvema tednoma preselila v nekoliko bolj luksuzno viktorijansko mesto Harrogate.

“Edino, kar sem res prevzela angleškega, je ljubezen do konjev. Ko sem prišla v Grimsby, smo imeli konje in sem se naučila jahati in njihove dresure. Nekaj sem morala prevzeti. Alp ni, snega ni, s smučanja sem morala preklopiti na jahanje. /…/ Popularne so tudi konjske dirke. Jaz sem šla nekajkrat, ampak me to ne zanima. Glede na to, da sem se ukvarjala s konji, sem se naučila, da konj teče, ko ga je strah.”

Zanimivo “angleško izkušnjo” pa ima tudi s kačami:

“Imela sem stranko, ki je prišla v trgovino s pitonom. Z dejansko kačo okoli vratu. Bila je čisto umirjena kača in z njo se je sprehajala, kot sprehajamo pse.”