Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti.
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti
"Lani smo šli s sodelavci v hribe in ko smo se bližali nekemu razpotju, so mi rekli, da bomo kmalu prišli do koče, kjer lahko pozajtrkuješ, preden se odpraviš na vrh. Ko smo prišli do koče, so mi rekli: 'Poglej, kaj je za zajtrk.' Ko sem se približala, sem videla, da so tam le pločevinke piva. Začudeno sem jim rekla: ‘Tam je samo pivo, kaj je pa za zajtrk?’. Dobila sem odgovor: ‘Ja pivo!'."
Po prvotnih načrtih je odšla Tinkara Troha na Češko samo za eno leto obveznega podoktorskega študija v tujini, a je odtlej dobila več priložnosti za teoretsko in eksperimentalno raziskovanje na področju optike oz. elektromagnetnega valovanja, zaradi katerih se je odločila ostati. Poleg arhitekture Jožeta Plečnika, ki je pustila velik pečat na podobi današnje Prage, in drugih fizičnih, materialnih povezav med Slovenijo in Češko poudarja še cel kup kulturnih podobnosti, zaradi katerih pravi, da je živeti tam tako, kot da bi živel v "razširjeni domovini". Počasi se uči tudi češkega jezika, pri čemer opozarja, da vse jezikovne podobnosti (in na prvi posluh celo enakosti) med njeno materinščino in češčino to v resnici niso. Pogosto se srečuje celo z enakozvočnicami, ki imajo v slovenščini in češčini nasprotne pomene. To pa so seveda zelo plodna tla za nesporazume in po večini simpatične zaplete ob vsakdanjih interakcijah z domačini.
"Z orkestrom smo odigrali eno skladbo in na koncu je dirigent vzkliknil: 'To je užasno!' (kar v hrvaščini pomeni grozno). Mislila sem si: 'Je bilo zares tako slabo?'. Potem so mi razložili, da to v njihovem jeziku pomeni sijajno, prekrasno."
O izvoru pogovornega izraza 'češko', s katerim Slovenci označujemo nekaj 'estetsko nerodnega', pa Tinkara pravi:
"Oznaka se mi ne zdi utemeljena. Če pa že moram pomisliti, od kod izvira, je morda v estetskem smislu, ker ljudje tu ne dajo prav veliko na modo. Na ulici velikokrat vidiš nekoga, ki nosi sandale in nogavice, kar ni preveč posrečena modna kombinacija."
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti.
Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti
"Lani smo šli s sodelavci v hribe in ko smo se bližali nekemu razpotju, so mi rekli, da bomo kmalu prišli do koče, kjer lahko pozajtrkuješ, preden se odpraviš na vrh. Ko smo prišli do koče, so mi rekli: 'Poglej, kaj je za zajtrk.' Ko sem se približala, sem videla, da so tam le pločevinke piva. Začudeno sem jim rekla: ‘Tam je samo pivo, kaj je pa za zajtrk?’. Dobila sem odgovor: ‘Ja pivo!'."
Po prvotnih načrtih je odšla Tinkara Troha na Češko samo za eno leto obveznega podoktorskega študija v tujini, a je odtlej dobila več priložnosti za teoretsko in eksperimentalno raziskovanje na področju optike oz. elektromagnetnega valovanja, zaradi katerih se je odločila ostati. Poleg arhitekture Jožeta Plečnika, ki je pustila velik pečat na podobi današnje Prage, in drugih fizičnih, materialnih povezav med Slovenijo in Češko poudarja še cel kup kulturnih podobnosti, zaradi katerih pravi, da je živeti tam tako, kot da bi živel v "razširjeni domovini". Počasi se uči tudi češkega jezika, pri čemer opozarja, da vse jezikovne podobnosti (in na prvi posluh celo enakosti) med njeno materinščino in češčino to v resnici niso. Pogosto se srečuje celo z enakozvočnicami, ki imajo v slovenščini in češčini nasprotne pomene. To pa so seveda zelo plodna tla za nesporazume in po večini simpatične zaplete ob vsakdanjih interakcijah z domačini.
"Z orkestrom smo odigrali eno skladbo in na koncu je dirigent vzkliknil: 'To je užasno!' (kar v hrvaščini pomeni grozno). Mislila sem si: 'Je bilo zares tako slabo?'. Potem so mi razložili, da to v njihovem jeziku pomeni sijajno, prekrasno."
O izvoru pogovornega izraza 'češko', s katerim Slovenci označujemo nekaj 'estetsko nerodnega', pa Tinkara pravi:
"Oznaka se mi ne zdi utemeljena. Če pa že moram pomisliti, od kod izvira, je morda v estetskem smislu, ker ljudje tu ne dajo prav veliko na modo. Na ulici velikokrat vidiš nekoga, ki nosi sandale in nogavice, kar ni preveč posrečena modna kombinacija."
Pravnica, ki že 8 let živi in dela v Alicanteju, kjer - podobno kot v vsej Španiji - veljajo strogi ukrepi zaradi epidemije koronavirusa. "Kazni za kršenje karantene so visoke. če lahko delaš od doma, moraš delati od doma. Iz hiše ne smeš, razen v trgovino ali lekarno. Če imaš psa, lahko greš na sprehod za 10 minut." Naša gostja v smehu dodaja, da je veliko ljudi začelo razmišljati, da bi si omislili psa. Kljub strogim ukrepom, občutka represije ni. Ljudje se držijo doma, tudi zato, ker razumejo nujnost ukrepov. Bo pa ta kriza pustila posledice v Alicanteju, saj je velik del gospodarstva vezan na turizem in gostinstvo.
Frančiško Šonajo smo poklicali v času veljave ukrepov zaradi epidemije koronavirusa. Sudanske oblasti so med drugim razglasile policijsko uro, ki velja od šestih popoldne do šestih zjutraj, a naša sogovornica pravi, da ni tako strašno. Ljudje so se navadili, vse trgovine s hrano so odprte, deluje tudi dostava mleka in zelenjave na dom z oslom in tuk-tukom, v šali dodaja Frančiška. Kaj pa pomoč države? »Ljudje od države ne pričakujejo dosti, ker vejo, da nima te možnosti. Zato se že zbirajo prostovoljni prispevki za pomoč ljudem. Nadomestilo od države pa dobivajo lokali in ženske, ki prodajajo kavo in čaj ob reki, kjer se ponavadi zadržuje veliko ljudi, zdaj pa so oblasti to prepovedale.«
Tina Smole je svobodna novinarka, ki živi v Kampali. Tudi tam veljajo posebni ukrepi zaradi epidemije koronavirusa, zaradi česar se je spremenil tudi njen vsakdan. Javnega prevoza ni, z avtomobilom se lahko voziš samo s posebno dovolilnico, v veljavi je policijska ura od sedmih zvečer do pol sedmih zjutraj. In oblasti so jo strogo uveljavljale. “Policija, vojska in paravojaška enota so enostavno tekali za ljudmi in jih včasih tudi fizično preganjali. Prav te lokalne obrambne enote so premalo usposobljeni ljudje, ki na srečo nimajo orožja, imajo pa palice in biče. Ker nimajo imena, nimajo niti odgovornosti, težje jih je izslediti. Razmere so take, da so začeli zlorabljati in izkoriščati svojo moč. Zadnjih nekaj dni pa so se razmere umirile.” Naša sogovornica opaža, da so na udaru bolj tujci: belci, tudi Azijci. “Ker se covid-19 smatra kot uvožena bolezen, je opaziti strah med tukajšnjimi prebivalci.”
Bil je začetek februarja, ko je mlada Slovenka dobila potrditev pripravništva v mestu Varese. Ko se je sredi meseca selila, o vsej tej epidemiji še ni bilo govora oziroma je bila neka oddaljena stvar na Kitajskem. V treh tednih pa so se začele stvari zapletati. “Na začetku se mi je zdelo, da virusu nihče ne pripisuje prevelikega pomena. Potem se je začelo govoriti o hudi nalezljivosti, prišli so pozivi k previdnosti in umivanju rok, na koncu pa obvezno delo od doma. Počasen začetek ter zelo hiter konec, bi lahko rekla.” Priznava, da je tudi sama zamahovala z roko, nato pa je postala precej bolj pazljiva, a ne panična.
Podiplomski študent sinologije v Nandžingu na Kitajskem, kjer se življenje po več mesecih karantene in omejitve javnega življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Pogovarjali smo se o njegovem bivanju v karanteni v študentskem domu, o kitajski politiki v povezavi z njihovimi pristopi k omejevanju epidemije ter razmišljali o razlikah med vzhodom in zahodom.
Nataša Obermajer živi in dela v Antwerpnu. Zaposlena je v podjetju, ki se ukvarja z razvojem zdravil – predvsem za raka. Se pa ena njihovih ekip že ukvarja tudi s testiranjem seruma z okužbo novega koronavirusa. Po njenem bo to trajalo najmanj 12 mesecev. Kot farmacevtka se kritično sprašuje tudi o zdravstvenih sistemih po svetu. Vlade so namreč v paniki in želji po zaščiti okuženih z novim virusom v veliki meri pozabili srednjeročno planirati in tako morda povzročili več škode ostalim bolnikom.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Ana Žigo na Otoku prebiva že dobrih deset let, a se še vedno čudi temu, da zaprejo ceste in šole že, če zapade pet centimetrov snega.
Živa je po nekaj letih v Avstraliji preuredila svoj uradni status. Po izteku delovne in počitniške vize je zaprosila za tako imenovano partnersko, ki ji omogoča bivanje tam pod pogojem, da dokaže pristnost svojega ljubezenskega razmerja z domačinom. Opisovanje intimnosti njune zveze neznanim pristojnim birokratom in predložitev vseh dokazil o resničnosti razmerja, kot so zelo osebna SMS sporočila ipd., je bila ena najbolj nenavadnih in tudi neprijetnih izkušenj, ki si jih je nabrala med spoznavanjem Avstralije. To pa je že pred izselitvijo iz Slovenije prečesala po dolgem in počez.
Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.
Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila v Katalonijo k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji.
Direktor izpostave podjetja avtomobilske industrije v Suzhouju te dni igra vlogo kriznega menedžerja na daljavo.
Skoraj natanko pet let potem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika.
Ker ima Birminghama “poln kufer” polni kovčke in se z vmesnim postankom na Novi Zelandiji vrača v Slovenijo.
Nekoč oglaševalka, danes pa lastnica podjetja, ki se ukvarja s prodajo kozmetike.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Kaja Doupona že šest let živi na Švedskem, tja se je po končanem študiju komunikologije odpravila študirat matematiko. Čeprav je nikoli prej ni marala!
Celjanka, učiteljica nemščine se je 100 let potem, ko se je na pot okrog sveta odpravila njena someščanka in ena največjih svetovnih popotnic Alma Karlin, odpravila po njenih stopinjah.
Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.
Neveljaven email naslov