Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

13.01.2016

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem, docentom na Falukteti za management Univerze na Primorskem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja.

V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije. Tega pa ne moremo storiti, ne da bi pogledali tudi v preteklost. Med drugim smo izvedeli več o tem, zakaj in kako se razlikujejo suniti in šiiti (razdor se je začel takoj po smrti preroka Mohameda zaradi vprašanja o njegovem nasledstvu oz. o tem, kdo naj vodi muslimansko skupnost) in da so bile v srednjem veku muslimanske skupnosti zelo napredne in so vsrkavale znanje okoliških kultur in ga nadgrajevale.

Kajo, Manco, Anastazijo, Laro, Roka, Luko, Luko M., Edona in Jana so zanimala seveda tudi aktualna dogajanja – na primer odnos muslimanov do žensk.

Naši mladi sogovorniki vedo, da je medijska slika, ki največkrat v povezavi z islamom govori le o terorističnih napadih, velikokrat preveč črno-bela in poenostavljena. Veliko stereotipov in predsodkov, ki jih imamo o islamu in njegovih pripadnikih, je tudi posledica protiislamskega diskurza. Ta je v Evropi prisoten že od 12. stoletja (čas križarskih vojn) naprej, pravi Šterbenc, in temelji na treh trditvah: da je islam nasilna in fanatična religija, da je sovražen do racionalne misli in da degradira ženske.

“Od takrat naprej se ta protiislamski diskurz, neko negativno govorjenje o muslimanih vedno znova obnavlja, ga kakšna skupina vedno znova izraža. Pri tem pa je treba vedeti, da ima vsaka od teh skupin svoje lastne interese, da ga nadaljuje. (…) V današnjem času na primer nekomu zelo ustreza, da glavni problem današnjega sveta – to je socialna nepravičnost, ko ima 1 % najbogatejših toliko bogastva kot ostalih 99 % skupaj – ostaja prezrt. Nekdo se torej zaveda, da je v zraku ves čas socialni upor, da se ljudje lahko uprejo, in je treba zato pozornost preusmeriti k tradicionalnemu grešnemu kozlu – to pa je islam.”

Vse dogajanje je zato treba gledati v širšem političnem in družbenem kontekstu. Teroristični napadi islamskih skrajnežev so namreč tudi posledica vmešavanja Zahoda v politiko Bližnjega Vzhoda in vojaškega posredovanja ZDA in zavezniških sil v ta del sveta. Islamska država je nastala prav zaradi napada ZDA na Irak, je prepričan dr. Primož Šterbenc:

“ZDA so napadle zelo pomembno državo za sunitski islam, kar je neposredno vplivalo na nastanek tako radikalne tvorbe. (…) V sociologiji religije obstaja koncept kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med dvema kulturama, ki imata različno religijo, potem se lahko krepi religijska identiteta vsake od njiju. Ker je Zahod napadel simbolno tako pomemben del muslimanskega sveta, se je v smislu nacionalistične obrambe, samoobrambe začela krepiti islamistična identiteta muslimanov v Iraku in tako je nastala Islamska država. Tisti, ki jo je dodatno zalival, pa je bil sunitsko-šiitski spor. Ker so se po napadu Iraka politično okrepili šiiti, je to razjezilo sunitsko dominirane države, predvsem Savdsko Arabijo, ki so nato začele krepiti radikalne sunitske skupine, tudi Islamsko državo. (…) Dodal pa bi še nekaj, vsaka nova bomba, ki pade na Islamsko državo, bo zgolj še povečevala radikalizem teh skupin.”

Nasilje in vojna po njegovem mnenju torej ne bosta rešila situacije v Siriji in Iraku, zaradi katere se je v zadnjih mesecih močno povečalo število ljudi, ki v Evropi iščejo varnejše in lepše življenje. Begunska kriza je tema, o kateri veliko razmišljajo tudi mladi. Nekaterim se zdi, da je sprejemanje prevelikega števila migrantov v Evropo lahko problematično, saj je že v Evropi veliko revnih ljudi.


Gymnasium

813 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

13.01.2016

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem, docentom na Falukteti za management Univerze na Primorskem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja.

V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije. Tega pa ne moremo storiti, ne da bi pogledali tudi v preteklost. Med drugim smo izvedeli več o tem, zakaj in kako se razlikujejo suniti in šiiti (razdor se je začel takoj po smrti preroka Mohameda zaradi vprašanja o njegovem nasledstvu oz. o tem, kdo naj vodi muslimansko skupnost) in da so bile v srednjem veku muslimanske skupnosti zelo napredne in so vsrkavale znanje okoliških kultur in ga nadgrajevale.

Kajo, Manco, Anastazijo, Laro, Roka, Luko, Luko M., Edona in Jana so zanimala seveda tudi aktualna dogajanja – na primer odnos muslimanov do žensk.

Naši mladi sogovorniki vedo, da je medijska slika, ki največkrat v povezavi z islamom govori le o terorističnih napadih, velikokrat preveč črno-bela in poenostavljena. Veliko stereotipov in predsodkov, ki jih imamo o islamu in njegovih pripadnikih, je tudi posledica protiislamskega diskurza. Ta je v Evropi prisoten že od 12. stoletja (čas križarskih vojn) naprej, pravi Šterbenc, in temelji na treh trditvah: da je islam nasilna in fanatična religija, da je sovražen do racionalne misli in da degradira ženske.

“Od takrat naprej se ta protiislamski diskurz, neko negativno govorjenje o muslimanih vedno znova obnavlja, ga kakšna skupina vedno znova izraža. Pri tem pa je treba vedeti, da ima vsaka od teh skupin svoje lastne interese, da ga nadaljuje. (…) V današnjem času na primer nekomu zelo ustreza, da glavni problem današnjega sveta – to je socialna nepravičnost, ko ima 1 % najbogatejših toliko bogastva kot ostalih 99 % skupaj – ostaja prezrt. Nekdo se torej zaveda, da je v zraku ves čas socialni upor, da se ljudje lahko uprejo, in je treba zato pozornost preusmeriti k tradicionalnemu grešnemu kozlu – to pa je islam.”

Vse dogajanje je zato treba gledati v širšem političnem in družbenem kontekstu. Teroristični napadi islamskih skrajnežev so namreč tudi posledica vmešavanja Zahoda v politiko Bližnjega Vzhoda in vojaškega posredovanja ZDA in zavezniških sil v ta del sveta. Islamska država je nastala prav zaradi napada ZDA na Irak, je prepričan dr. Primož Šterbenc:

“ZDA so napadle zelo pomembno državo za sunitski islam, kar je neposredno vplivalo na nastanek tako radikalne tvorbe. (…) V sociologiji religije obstaja koncept kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med dvema kulturama, ki imata različno religijo, potem se lahko krepi religijska identiteta vsake od njiju. Ker je Zahod napadel simbolno tako pomemben del muslimanskega sveta, se je v smislu nacionalistične obrambe, samoobrambe začela krepiti islamistična identiteta muslimanov v Iraku in tako je nastala Islamska država. Tisti, ki jo je dodatno zalival, pa je bil sunitsko-šiitski spor. Ker so se po napadu Iraka politično okrepili šiiti, je to razjezilo sunitsko dominirane države, predvsem Savdsko Arabijo, ki so nato začele krepiti radikalne sunitske skupine, tudi Islamsko državo. (…) Dodal pa bi še nekaj, vsaka nova bomba, ki pade na Islamsko državo, bo zgolj še povečevala radikalizem teh skupin.”

Nasilje in vojna po njegovem mnenju torej ne bosta rešila situacije v Siriji in Iraku, zaradi katere se je v zadnjih mesecih močno povečalo število ljudi, ki v Evropi iščejo varnejše in lepše življenje. Begunska kriza je tema, o kateri veliko razmišljajo tudi mladi. Nekaterim se zdi, da je sprejemanje prevelikega števila migrantov v Evropo lahko problematično, saj je že v Evropi veliko revnih ljudi.


05.12.2018

Po izkušnje in znanje v tujino

Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …


21.11.2018

Ples v Sloveniji - med navdušenjem in ignoranco

Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič


14.11.2018

Ali smo družba odvisnikov?

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


07.11.2018

Med verzi in zgodbami

Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?


31.10.2018

Mladi olimpijci

Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.


24.10.2018

Mediatlon 2018

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


10.10.2018

Amadea in mladi o spolnih zlorabah

V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.


03.10.2018

Fesitval Bivak

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


26.09.2018

Mladi o naravoslovju

Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.


19.09.2018

Svetovno prvenstvo raketnih modelarjev

14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.


12.09.2018

Kakšen je naš odnos do okolja in kakšen do smeti?

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


05.09.2018

Never Lose Your Soul - II. Gimnazija Maribor

Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.


29.08.2018

Poletna šola Kariernih centrov Univerze v Ljubljani

Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.


22.08.2018

Poletni tabori, šole in olimpijade ZOTKS

Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.


15.08.2018

Kako naj se osamosvojim?

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


08.08.2018

Mednarodna izmenjava Slovenske filantropije

33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.


01.08.2018

Gremo potovat!

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


25.07.2018

Ljubljana v oblačkih

Stripovska delavnica Glavo v oblačke


18.07.2018

Peer Gynt po waldorfsko

Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


11.07.2018

Genius

Prejemniki medalj mednarodne projketne olimpijade Genius New York


Stran 14 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov