Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem, docentom na Falukteti za management Univerze na Primorskem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja.

V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije. Tega pa ne moremo storiti, ne da bi pogledali tudi v preteklost. Med drugim smo izvedeli več o tem, zakaj in kako se razlikujejo suniti in šiiti (razdor se je začel takoj po smrti preroka Mohameda zaradi vprašanja o njegovem nasledstvu oz. o tem, kdo naj vodi muslimansko skupnost) in da so bile v srednjem veku muslimanske skupnosti zelo napredne in so vsrkavale znanje okoliških kultur in ga nadgrajevale.

Kajo, Manco, Anastazijo, Laro, Roka, Luko, Luko M., Edona in Jana so zanimala seveda tudi aktualna dogajanja – na primer odnos muslimanov do žensk.

Naši mladi sogovorniki vedo, da je medijska slika, ki največkrat v povezavi z islamom govori le o terorističnih napadih, velikokrat preveč črno-bela in poenostavljena. Veliko stereotipov in predsodkov, ki jih imamo o islamu in njegovih pripadnikih, je tudi posledica protiislamskega diskurza. Ta je v Evropi prisoten že od 12. stoletja (čas križarskih vojn) naprej, pravi Šterbenc, in temelji na treh trditvah: da je islam nasilna in fanatična religija, da je sovražen do racionalne misli in da degradira ženske.

“Od takrat naprej se ta protiislamski diskurz, neko negativno govorjenje o muslimanih vedno znova obnavlja, ga kakšna skupina vedno znova izraža. Pri tem pa je treba vedeti, da ima vsaka od teh skupin svoje lastne interese, da ga nadaljuje. (…) V današnjem času na primer nekomu zelo ustreza, da glavni problem današnjega sveta – to je socialna nepravičnost, ko ima 1 % najbogatejših toliko bogastva kot ostalih 99 % skupaj – ostaja prezrt. Nekdo se torej zaveda, da je v zraku ves čas socialni upor, da se ljudje lahko uprejo, in je treba zato pozornost preusmeriti k tradicionalnemu grešnemu kozlu – to pa je islam.”

Vse dogajanje je zato treba gledati v širšem političnem in družbenem kontekstu. Teroristični napadi islamskih skrajnežev so namreč tudi posledica vmešavanja Zahoda v politiko Bližnjega Vzhoda in vojaškega posredovanja ZDA in zavezniških sil v ta del sveta. Islamska država je nastala prav zaradi napada ZDA na Irak, je prepričan dr. Primož Šterbenc:

“ZDA so napadle zelo pomembno državo za sunitski islam, kar je neposredno vplivalo na nastanek tako radikalne tvorbe. (…) V sociologiji religije obstaja koncept kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med dvema kulturama, ki imata različno religijo, potem se lahko krepi religijska identiteta vsake od njiju. Ker je Zahod napadel simbolno tako pomemben del muslimanskega sveta, se je v smislu nacionalistične obrambe, samoobrambe začela krepiti islamistična identiteta muslimanov v Iraku in tako je nastala Islamska država. Tisti, ki jo je dodatno zalival, pa je bil sunitsko-šiitski spor. Ker so se po napadu Iraka politično okrepili šiiti, je to razjezilo sunitsko dominirane države, predvsem Savdsko Arabijo, ki so nato začele krepiti radikalne sunitske skupine, tudi Islamsko državo. (…) Dodal pa bi še nekaj, vsaka nova bomba, ki pade na Islamsko državo, bo zgolj še povečevala radikalizem teh skupin.”

Nasilje in vojna po njegovem mnenju torej ne bosta rešila situacije v Siriji in Iraku, zaradi katere se je v zadnjih mesecih močno povečalo število ljudi, ki v Evropi iščejo varnejše in lepše življenje. Begunska kriza je tema, o kateri veliko razmišljajo tudi mladi. Nekaterim se zdi, da je sprejemanje prevelikega števila migrantov v Evropo lahko problematično, saj je že v Evropi veliko revnih ljudi.