Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

13.01.2016

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem, docentom na Falukteti za management Univerze na Primorskem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja.

V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije. Tega pa ne moremo storiti, ne da bi pogledali tudi v preteklost. Med drugim smo izvedeli več o tem, zakaj in kako se razlikujejo suniti in šiiti (razdor se je začel takoj po smrti preroka Mohameda zaradi vprašanja o njegovem nasledstvu oz. o tem, kdo naj vodi muslimansko skupnost) in da so bile v srednjem veku muslimanske skupnosti zelo napredne in so vsrkavale znanje okoliških kultur in ga nadgrajevale.

Kajo, Manco, Anastazijo, Laro, Roka, Luko, Luko M., Edona in Jana so zanimala seveda tudi aktualna dogajanja – na primer odnos muslimanov do žensk.

Naši mladi sogovorniki vedo, da je medijska slika, ki največkrat v povezavi z islamom govori le o terorističnih napadih, velikokrat preveč črno-bela in poenostavljena. Veliko stereotipov in predsodkov, ki jih imamo o islamu in njegovih pripadnikih, je tudi posledica protiislamskega diskurza. Ta je v Evropi prisoten že od 12. stoletja (čas križarskih vojn) naprej, pravi Šterbenc, in temelji na treh trditvah: da je islam nasilna in fanatična religija, da je sovražen do racionalne misli in da degradira ženske.

“Od takrat naprej se ta protiislamski diskurz, neko negativno govorjenje o muslimanih vedno znova obnavlja, ga kakšna skupina vedno znova izraža. Pri tem pa je treba vedeti, da ima vsaka od teh skupin svoje lastne interese, da ga nadaljuje. (…) V današnjem času na primer nekomu zelo ustreza, da glavni problem današnjega sveta – to je socialna nepravičnost, ko ima 1 % najbogatejših toliko bogastva kot ostalih 99 % skupaj – ostaja prezrt. Nekdo se torej zaveda, da je v zraku ves čas socialni upor, da se ljudje lahko uprejo, in je treba zato pozornost preusmeriti k tradicionalnemu grešnemu kozlu – to pa je islam.”

Vse dogajanje je zato treba gledati v širšem političnem in družbenem kontekstu. Teroristični napadi islamskih skrajnežev so namreč tudi posledica vmešavanja Zahoda v politiko Bližnjega Vzhoda in vojaškega posredovanja ZDA in zavezniških sil v ta del sveta. Islamska država je nastala prav zaradi napada ZDA na Irak, je prepričan dr. Primož Šterbenc:

“ZDA so napadle zelo pomembno državo za sunitski islam, kar je neposredno vplivalo na nastanek tako radikalne tvorbe. (…) V sociologiji religije obstaja koncept kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med dvema kulturama, ki imata različno religijo, potem se lahko krepi religijska identiteta vsake od njiju. Ker je Zahod napadel simbolno tako pomemben del muslimanskega sveta, se je v smislu nacionalistične obrambe, samoobrambe začela krepiti islamistična identiteta muslimanov v Iraku in tako je nastala Islamska država. Tisti, ki jo je dodatno zalival, pa je bil sunitsko-šiitski spor. Ker so se po napadu Iraka politično okrepili šiiti, je to razjezilo sunitsko dominirane države, predvsem Savdsko Arabijo, ki so nato začele krepiti radikalne sunitske skupine, tudi Islamsko državo. (…) Dodal pa bi še nekaj, vsaka nova bomba, ki pade na Islamsko državo, bo zgolj še povečevala radikalizem teh skupin.”

Nasilje in vojna po njegovem mnenju torej ne bosta rešila situacije v Siriji in Iraku, zaradi katere se je v zadnjih mesecih močno povečalo število ljudi, ki v Evropi iščejo varnejše in lepše življenje. Begunska kriza je tema, o kateri veliko razmišljajo tudi mladi. Nekaterim se zdi, da je sprejemanje prevelikega števila migrantov v Evropo lahko problematično, saj je že v Evropi veliko revnih ljudi.


Gymnasium

817 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

13.01.2016

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem, docentom na Falukteti za management Univerze na Primorskem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja.

V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije. Tega pa ne moremo storiti, ne da bi pogledali tudi v preteklost. Med drugim smo izvedeli več o tem, zakaj in kako se razlikujejo suniti in šiiti (razdor se je začel takoj po smrti preroka Mohameda zaradi vprašanja o njegovem nasledstvu oz. o tem, kdo naj vodi muslimansko skupnost) in da so bile v srednjem veku muslimanske skupnosti zelo napredne in so vsrkavale znanje okoliških kultur in ga nadgrajevale.

Kajo, Manco, Anastazijo, Laro, Roka, Luko, Luko M., Edona in Jana so zanimala seveda tudi aktualna dogajanja – na primer odnos muslimanov do žensk.

Naši mladi sogovorniki vedo, da je medijska slika, ki največkrat v povezavi z islamom govori le o terorističnih napadih, velikokrat preveč črno-bela in poenostavljena. Veliko stereotipov in predsodkov, ki jih imamo o islamu in njegovih pripadnikih, je tudi posledica protiislamskega diskurza. Ta je v Evropi prisoten že od 12. stoletja (čas križarskih vojn) naprej, pravi Šterbenc, in temelji na treh trditvah: da je islam nasilna in fanatična religija, da je sovražen do racionalne misli in da degradira ženske.

“Od takrat naprej se ta protiislamski diskurz, neko negativno govorjenje o muslimanih vedno znova obnavlja, ga kakšna skupina vedno znova izraža. Pri tem pa je treba vedeti, da ima vsaka od teh skupin svoje lastne interese, da ga nadaljuje. (…) V današnjem času na primer nekomu zelo ustreza, da glavni problem današnjega sveta – to je socialna nepravičnost, ko ima 1 % najbogatejših toliko bogastva kot ostalih 99 % skupaj – ostaja prezrt. Nekdo se torej zaveda, da je v zraku ves čas socialni upor, da se ljudje lahko uprejo, in je treba zato pozornost preusmeriti k tradicionalnemu grešnemu kozlu – to pa je islam.”

Vse dogajanje je zato treba gledati v širšem političnem in družbenem kontekstu. Teroristični napadi islamskih skrajnežev so namreč tudi posledica vmešavanja Zahoda v politiko Bližnjega Vzhoda in vojaškega posredovanja ZDA in zavezniških sil v ta del sveta. Islamska država je nastala prav zaradi napada ZDA na Irak, je prepričan dr. Primož Šterbenc:

“ZDA so napadle zelo pomembno državo za sunitski islam, kar je neposredno vplivalo na nastanek tako radikalne tvorbe. (…) V sociologiji religije obstaja koncept kulturne obrambe, ki pravi, da če obstaja konflikt med dvema kulturama, ki imata različno religijo, potem se lahko krepi religijska identiteta vsake od njiju. Ker je Zahod napadel simbolno tako pomemben del muslimanskega sveta, se je v smislu nacionalistične obrambe, samoobrambe začela krepiti islamistična identiteta muslimanov v Iraku in tako je nastala Islamska država. Tisti, ki jo je dodatno zalival, pa je bil sunitsko-šiitski spor. Ker so se po napadu Iraka politično okrepili šiiti, je to razjezilo sunitsko dominirane države, predvsem Savdsko Arabijo, ki so nato začele krepiti radikalne sunitske skupine, tudi Islamsko državo. (…) Dodal pa bi še nekaj, vsaka nova bomba, ki pade na Islamsko državo, bo zgolj še povečevala radikalizem teh skupin.”

Nasilje in vojna po njegovem mnenju torej ne bosta rešila situacije v Siriji in Iraku, zaradi katere se je v zadnjih mesecih močno povečalo število ljudi, ki v Evropi iščejo varnejše in lepše življenje. Begunska kriza je tema, o kateri veliko razmišljajo tudi mladi. Nekaterim se zdi, da je sprejemanje prevelikega števila migrantov v Evropo lahko problematično, saj je že v Evropi veliko revnih ljudi.


23.03.2016

Gymnasium.eu - finalna oddaja

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


09.03.2016

Zunanja politika Evropske unije

Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.


03.03.2016

Notranje in zunanje meje EU

Za nami je prva polfinalna oddaja. Z dijaki I. gimnazije v Celju in z dijakiGimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo razmišljali o sedanjih in prihodnjih razmerah na notranjih in zunanjih mejah Evropske unije. Ali Schengen še deluje in kakšen je odziv Evropskega parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja? Bo Evropa premagala strah in delitve, ki jo delijo? Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Program za mlade.


24.02.2016

Želim postati igralka/igralec!

Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.


18.02.2016

Mednarodna matura

V dneh, ko se o nadaljevanju šolanja odločajo devetošolci in dijaki 4. letnikov, je pomembna odločitev tudi pred tistimi dijaki, ki bi radi študirali v tujini. Vrata na tuje univerze jim odpira mednarodna matura, ki jo izvajajo le tri slovenske srednje šole, dijaki, ki se odločijo zanjo, pa se morajo na te šole prepisati po končanem 2. letniku. Katere so prednosti in slabosti mednarodne mature, kakšen je predmetnik, kako zahteven pouk, kam se dijaki lahko vpišejo s končano mednarodno maturo ter kakšne štipendije so jim na voljo za študij v tujini, pa v tokratnem Gymnasiumu, ki ga pripravlja Andreja Gradišar.


11.02.2016

Krožna ekonomija

V zadnji oddaji drugega kroga bomo z dijaki Gimnazije Murska Sóbota in dijaki Gimnazije Moste govorili o krožni ekonomiji. Ta novi model se od tradicionalnega pogleda na gospodarstvo razlikuje v tem, da stremi k ponovni uporabi surovin in išče načine, kako s pomočjo tega količino odpadnega materiala zmanjšati na minimum, velik potencial pa predstavlja tudi na področju inovacij in odpiranja novih delovnih mest. Kot po navadi bomo poklicali v Evropski parlament, tokrat bosta z nami poslanka Patricija Šulin in poslanec Franc Bogovič.


03.02.2016

Gymnasium.eu - prostovoljstvo

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


27.01.2016

Orožje v EU

Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.


20.01.2016

Gymnaium.eu, 20.1

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


20.01.2016

Gymnaium.eu, 20.1

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


13.01.2016

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.


30.12.2015

Improviziranje pred novim letom z zmagovalkami Improkleti

V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!


06.01.2016

Promet v Evropski uniji

V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.


16.12.2015

Gymnasium.eu, 16.12.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


09.12.2015

Jaz, potrošnik

Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.


02.12.2015

Gensko spremenjeni organizmi

V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.


18.11.2015

Gymnasium.eu, 18.11.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


11.11.2015

Mladi logiki

Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.


04.11.2015

Radikalizacija mnenj in terorizem

V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.


Stran 20 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov