Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
816 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
Poletne dni mladi izkoristijo za počitek in lenarjenje ter oddih od šolskih in študijskih obveznosti. A ne le to – poletna meseca sta namreč kot nalašč za pridobivanje novih izkušenj in nabiranje novega znanja. V današnji oddaji Gymnasium bomo preverili, kakšna je ponudba del med poletjem na študentskih servisih, za kakšna dela se mladi najpogosteje odločajo, kakšne so urne postavke in kam se lahko mladi obrnejo, če jim delodajalci za opravljeno delo nočejo plačati. V studiu se nam bodo pridružili tudi mladi in podali svoje izkušnje s poletnim delom, spoznali pa bomo še študenta, ki sta se v okviru delovne prakse preizkusila na mestu direktorjev dveh velikih podjetij.
ridružili smo se študentom na 18. študentski delovni brigadi. Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru se med 22. in 31. julijem odvija na Koroškem. Vsako leto namreč študenti obiščejo občino, ki je demografsko ogrožena ali so jo prizadele naravne katastrofe (začelo se je v Bovcu leta 1999, kjer so študenti pod vodstavom Zorana Kačičnika pomagali pri odpravi posledic potresa). Letos so se opravili najbližje Mariboru – v Radlje ob Dravi.
Za tiste univerze iz t.i. ameriške Ivy League kot so denimo Harvard, Princeton, Yale in Columbia pa britanske Cambridge in Oxford ste, če ne drugje najbrž slišali vsaj v kakem filmu ali informativni oddaji, ko ob novicah o svetovnih političnih in drugih voditeljih pa Nobelovih nagrajencih slišimo, da so diplomanti omenjenih univerz. In res jih je veliko. Ni pa mnogo Slovencev, ki so študirali na prestižnih tujih univerzah. A jih ni niti tako malo. In tisti mladi, ki jim je uspel ta podvig za življenje, kot to izkušnjo radi imenujejo so tokratni gostje Gymnasiuma. Štirje mladi slovenski diplomanti najprestižnejših svetovnih univerz. Kaj pomeni priti na najbolj elitne tuje univerze, kako študij v tujini in izkušnja vrhunskega akademskega okolja zaznamuje življenje, pa tudi o tem kakšen finančni podvig je to in kaj pomeni za nadaljnjo kariero? Prisluhnite jim v pogovoru z Liano Buršič.
V tokratnem Gymnasiumu, namenjenemu podiranju meja, bomo odkrivati, kako je biti drugačen od večine, kako je biti na invalidskem vozičku, pa vseeno živeti polno življenje. Gosti so Gal Jakič, paraplegik, športnik, fotograf, spletni oblikovalec, strokovni sodelavec Zveze za šport invalidov Slovenije, in dijaki: Maja, Patricija, Timotej iz Gimnazije Bežigrad in Ana, Nika, Nina in Gašper iz Gimnazije Kranj, tudi sami športniki.
Tokrat bomo v oddaji gostili mlade aktiviste iz vrst tabornikov, skavtov in organizacije Brez izgovora Slovenija. Pogovarjali se bomo o tem kako biti v pasivni potrošniški družbi aktivist. Kako prepoznati in kako se upreti navadam, predlogom in nagovarjanju medijev, vrstnikov in industrije. Zakaj sploh biti aktivist v družbi apatije, kjer se tako pogosto počutimo, kot da ne moremo spremeniti ničesar? Vabljeni da se nam pridružite tudi preko telefonske linije in facebooka.
Počitnice so se začele in medtem ko si bodo nekateri mladi privoščili počitek in oddih od šole, bodo drugi izkoristili poletni čas za nabiranje novih izkušenj in obiskovanje različnih taborov in delavnic. V tokratni oddaji ste lahko slišali vtise z geografskega in astronomskega tabora, preverili pa smo tudi vzdušje na poletni šoli fotografije in delavnici robotike ter skočili še v London.
Ker se v teh dneh končuje še eno šolsko leto za številne šolarje, bomo temu posvetili današnjo oddajo. Kaj bo mladim najbolj ostalo v spominu, kateri predmet jim je povzročal največ preglavic, kako uspešni so bili na koncu in kakšni so njihovi počitniški načrti ...
Letos mineva 400 let od smrti enega največjih angleških piscev in dramatikov Williama Shakespera. Kdo ne pozna njegovih del, ki so nenehno reinterpretirana in postavljena na gledališke odre in filmska platna – Romeo in Julija, Hamlet, Othello, Machbeth, Kralj Lear, Julij Cezar, Mnogo hrupa za nič, Beneški trgovec? Mladi se z njegovimi dramami in soneti spoznajo v šoli – nekateri tudi v angleščini. Čeprav je Shakespearova angleščina težka (kako je zvenela v njegovih časih, lahko slišite v oddaji!!!), njegove teme kompleksne, vam v poslušanje ponujamo, kako so Shakespeara uprizorili, brali in aktualizirali na Gimnaziji Bežigrad.
Kuhanje je danes moderno. Množica kulinaričnih showov, kuharske oddaje z vseh koncev sveta, gastro blogi, kuharski tečaji, spletni kuharski portali, poplava knjig s to vsebino, recepti z vsega sveta in na vse načine … skratka zdi se, da danes vsi kuhamo. Tudi v tokratnem Gymnasiumu bomo, v besedi. Z nami bo chef Bine Volčič in srednješolski kuharji, mladi upi slovenske kulinarike. Oddajo pripravlja in vodi: Liana Buršič
To sredo so se mladi srečali s stand-up komikom Perico Jerkovićem, ki je v Slovenijo prišel v 90-ih kot begunec iz Bosne in na lastni koži doživel, kaj pri nas pomeni, če ti nekdo reče Bosanec. A zbadanja, občutka manjvrednosti, revščine ni več, Perica je danes uspešen komik, ki nas nasmeji na stand-up večerih ali svojih dveh monokomedijah. Le kakšna vprašanja so imeli zanj mladi? Prisluhnite!
Tekmovanje v radijski improvizaciji je doseglo točko vrelišče, prisluhnite letošnjim finalistom Giamnziji Polajne in Gimnazije Bežigrad. Po treh disciplinah so sodniki določili zmagovalce, ki se bodo pridružili ekipi Radia Gaga v prvi junijski oddaji
V drugi polfinalni tekmi sta se pomerili ekpi Gimnazije Poljane in Gimnazije Jožeta Plečnika. Pred nami je le še finale. Katera ekipa se bo pridružula Gimnaziji Bežigrad v finalu naslednji teden? Glasujete lahko na www.facebook.com/Improklet
Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca
Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!
Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.
V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.
V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.
Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov