Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.

Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?

Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.

Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:

“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”

Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.

“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”

Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.” 

Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.

“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.” 

Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:

• ne zamudite roka;
• če oddajate prijavo z uporabniškim imenom in geslom, morate poleg elektronske oddaje (do 18. marca), na visokošolsko prijavno-infoarmacijsko službo poslati tudi pisno verzijo prijave (do 22. marca). Ta mora biti poslana priporočeno, biti pa mora enaka kot elektronska.
• dobro premislite vrstni red študijskih programov, ki jih vpišete.

Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.