Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
822 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Bližajo se informativni dnevi in prvi prijavni rok za vpis na različne višje in visokošolske študijske programe. Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi?
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino? O tem smo se pogovarjali z dijaki Pio Hozjan, Tio Radelj, Manco Rakun, Vidom Babičem in Juretom Vituličem, za napotke in nasvete je bila z nami tudi karierna svetovalka Sabina Mikuletič Zalaznik (Karierni centri Univerze v Ljubljani), ki ugotavlja, da bi dijake glede na svojo odločenost o študiju lahko razdelili na dve skupini. Nekateri so že zelo informirani, poznajo programe, vpisne pogoje, zaposlitvene možnosti in so tudi že odločeni, kje bodo študirali. A teh je manjši delež, veliko je takih, ki z odločitvijo odlašajo do konca.
Največjo težava pri izbiri študijske poti vidi svetovalna delavka na poljanski gimnaziji Alenka Šoba v tem, da mladi ne vedo, kaj jih osrečuje in kje se vidijo čez 10 let:
“Po zelo utrudljivem srednješolskem obdobju vse tiste sanje, ki jih večina sanja v puberteti, izvenijo v pehanju za ocenami in tako izgubiš stik s seboj in na najbolj preprosta vprašanja nimaš več odgovorov: v čem sem dober, kaj rad delam, kaj mi je v življenju pomembno?”
Mladi sogovorniki v oddaji Gymnasium so vsaj približno že odločeni. Pio zanimata ekonomska in pomorska fakulteta, navdušujeta jo namreč morje in jahte. A zanjo odločitev o izbiri študija ni preveč usodna.
“En tok dijakov gre na fakulteto, ker z njo išče pot do službe. Nekateri, in jaz mislim, da sem med njimi, pa jo imamo za odskočno desko, za možnost za neke nove izkušnje, pridobljeno znanje za naprej. Mislim, da moja prihodnost ni odvisna od fakultete, ki si jo bom izbrala, ampak predvsem, koliko bom v življenju pri določenih stvareh angažirana, katere izzive bom sprejela in kaj bom vložila v neko delo.”
Tudi Sabina Mikuletič Zalaznik poudarja, da je le nekaj poklicev, ki zahtevajo točno določen študij – na primer medicina in pravo. A do veliko drugih poklicev se da priti po različnih študijskih poteh. Prav tako poudarja fleksibilnost bolonjskega načina študija, ki omogoča, da magistrski študij nadaljuješ na drugi fakulteti, doktorskega na tretji. Tudi razmere na trgu dela se prehitro spreminjajo, da bi to mladim služilo za zanesljiv kompas pri izbiri študija. Najtežje, pove Mikuletič Zalaznikova, pa je svetovati tistim, ki jih zanima veliko stvari, so dobri na več področjih in uspešni v šoli, tako da bi res lahko prišli na katerokoli fakulteto. Tem svetuje, da poiščejo čim več informacij – pri študentih, na sami fakulteti, o mednarodnih sodelovanjih in različnih projektih, pri bivših študentih, ki so že zaposleni. Torej: “Čim več informacij, ki ti bodo olajšale, da se boš dobro odločil.”
Šola ni vse, pravi tudi Tia, ki je ena izmed tistih, ki jo zanima in je uspešna na več področjih. Odloča se med pravom, akademijo za likovno umetnost in medicino.
“Nočem čakati do 18. marca, do zadnjega dneva za vpis. Upam, da bo po informativnih dnevih situacija bolj jasna. Se pa moraš znajti sam. Mislim, da starši ne bi smeli biti najpomembnejši ali zadnji dejavnik pri odločitvi o izbiri študija.”
Odločitev bo morala pasti kmalu, 12. februaja se namreč odpre prvi prijavni rok za vpis v visokošolske študijske programe, prijave pa lahko mladi v tem roku na portalu eVŠ oddajo do 18 marca. Pri tem Tanja Žužek iz visokošolske prijavno-informacijske službe Univerze v Ljubljani daje nekaj napotkov:
Kateri študijski programi bodo imeli omejitev vpisa, bo znano 19. aprila, ali so mladi sprejeti oz. kam pa do 25. julija.
Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.
V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.
Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.
V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.
V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.
Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.
V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer
Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.
V sredo znova začenjamo cikel evropskih oddaj Gymnasium.eu, ki ga izvajamo v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prva oddaja bo napovedna, v njej pa boste izvedeli, na kakšen način smo preoblikovali letošnjo podobo naših evropskih debat, slišali boste, kdo bo sestavljal strokovno komisijo, ki bo ocenjevala nastope dijakov, kar pa je najpomembnejše, izžrebali bomo pare srednješolskih in gimnazijskih ekip, ki se bodo v znanju iz evropskih tem, med seboj pomerile v prvem krogu. Ker so del oddaje tudi poslušalci, ki skupaj s strokovno komisijo določijo zmagovalca posamezne oddaje, bomo predstavili tudi nekoliko spremenjen sistem glasovanj.Vodita: Aleš Ogrin in Nadia Petauer
“Tut drgač se da to napisat”, je bil slogan poletnega raziskovalnega tabora spletne slovenščine za srednješolce JANES. Gre za projekt Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je vključeval predavanja, vaje in delavnice na temo slovenščine na spletu in v novih medijih. Kaj novega je izvedelo 23 dijakov z različnih šol iz vse Slovenije in kako so preživeli teden v Ljubljani? Je slovenščina na svetovnem spletu res kup spakedrank, slenga in angleških izrazov? Kakšen odnos sploh imajo mladi do maternega jezika, do modernih komunikacijskih tehnologij in jezika na spletu? Prisluhnite oddaji Gymnasium.
Slovenski srednješolci so se iz različnih olimpijad znanja vrnili z dobrimi dosežki. Nekateri so domov (iz Azerbajdžana, Kazahstana, Danske in Srbije) prinesli odličja, nekateri priznanja, tretji nagrado za najboljšo rešitev problema. Za kakšna tekmovanja gre in kako so se mladi imeli na kemijski, biološki, računalniški in geografski olimpijadi, bomo izvedeli od gostov tokratne oddaje Gymnasium.
Kako je bilo v Strausbourgu, kamor so dijaki 1. gimnazije Maribor odpotovali kot zmagovalci projekta Gymnasium.eu.
Kako to povedati družini in prijateljem? Kje iskati ljubezen? Kako predsodki drugih še vedno vplivajo na gejevsko skupnost? Kako je, če si preprosto drugačen? Na letošnji svetovni dan mladih, brez dlake na jeziku, z mladimi, ki jih ni strah biti to, kar so.
Poletje ni le čas počitnic in ležanja na plaži, temveč za mlade športnike, debaterje in dijake, ki sodelujejo na različnih olimpijadah znanja, tudi čas za tekmovanja, za nastope. Besedo smo dali športnikom in debaterjem, ki imajo zelo pestro in aktivno poletje – skočili smo v Singapur na svetovno debatno prvenstvo, pa v Celje, kjer se košarkarice do 18 let borijo za dobro uvrstitev na evropskem prvenstvu divizije A. Končal pa se je že Olimpijski festival evropske mladine, kjer je Slovenijo zastopalo 60 športnikov, iz Tbilisija v Gruziji pa so se v nedeljo vrnili s 16 odličji: 5 zlatimi, 6 srebrnimi in 5 bronastimi. 2 bronasti kolajni sta domov prinesla naša gosta – atleta, in sicer Eva Pepelnak, ki tekmuje v troskoku, in šprinter Gregor Grahovac, oba iz Atletskega društva Kladivar. Po telefonu pa smo se pogovarjali tudi z Janjo Jamšek, ki se je iz Gruzije vrnila s 4 odličji!
Ko je bilo v Sloveniji najbolj vroče, med 17. in 26. julijem, je v občini Dobrovnik potekala Študentska delovna brigada, ki jo je že 17. leto zapored pripravila Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Brigadirji se vsako leto odpravijo na območje, ki ga je prizadela kakšna ujma, tokrat se jih je 40 zbralo ob Bukovniškem jezeru. Na srečo vročina, komarji in krajši spanec brigadirje niso motili, da ne bi že navsezgodaj zavihali rokave in od 8. uri začeli z delom na šestih deloviščih. Ta so bila raztresena po vsej občini – ob Bukovniškem jezeru, v Strehovcih, v romskem naselju in v samem Dobrovniku. Študenti so krajanom pomagali pri odpravi posledic poplav, ureditvi poti, ki vodijo do njihovih znamenitosti, in obnovi nekaterih kulturnih objektov in mostov.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem se je Špela Šebenik pogovarjala s štirimi mladimi, ki jih druži tesna povezanost z različnimi kulturami, živijo pa v Sloveniji; Oleg se je rodili v Ukrajini, Rami v Siriji, Isabela v Angliji in Tschimy, ki se je sicer rodil v Sloveniji, vendar ima gabonske korenine. Skupno pa jim je tudi to, da so njihove zgodbe rdeča nit televizijskih dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti. Brez dlake na jeziku o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije Kdo si pa ti?.
Neveljaven email naslov