Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
158 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
Na ll. OŠ Celje smo spoznali simpatično Mašo Kočevar, plesalko hip hipa v Plesnem centru TBA, ki ima za sabo zelo uspešne nastope na državnem in evropskem prvenstvu, pred sabo pa nastop na svetovnem. Spoznajte jo tudi vi v v rubriki Hudo športni!
Ob dnevu slovenskega športa bomo v rubriki Hudo športni govorili o umetnostnem kotalkanju. Pred mikrofon smo povabili 15-letno Majo Trojanšek, ki se s tem športom ukvarja že 11 let in je v njem zelo uspešna. Maja je več o umetnostnem kotalkanju povedala Alešu Ogrinu.
Tokratno bomo v rubriki Hudo Športni spoznali 17-letnico, ki se ukvarja s športom, ki med mladimi ni najbolj priljubljen. Manja Slak iz SD Gorenja vas je namreč športna strelka, velik up tega športa pri nas. Mogoče pa bo, tako kot njen vzornik Rajmond Debevec, tudi ona nekoč imela doma kar nekaj olimpijskih kolajn.
V rubriki Hudo športni vam danes predstavljamo športnico, ki je na poletnem Olimpijskem festivalu evropske mladine z ekipo dosegla prvo mesto. Gre za odbojkarico Nino Svetino, ki poleg članskih dosega že tudi reprezentančne uspehe.
Spoznali bomo eno najbolj obetavnih mladih športnih plezalk pri nas. Nedolgo nazaj je dosegla svoj rezultat kariere, na mladinskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji je postala svetovna podprvakinja v balvanskem plezanju. Jennifer Buckley sicer živi v Švici, šolo opravlja v italijanskem jeziku, njen oče je Irec, mati Slovenka, tekmuje pa za Slovenijo.
Je motokros nevaren in drag šport? Kje sploh potekajo treningi in kako zahteven je ta šport? Vse izvemo v zadnji rubriki Hudo športni, ki odhaja na počitnice. Z nami bo Miha Vrh iz Ilirske Bistrice.
Spoznajmo še enega mladega balinarja. Čeprav obiskuje osnovno šolo, že nastopa in tekmuje s člani! Žiga Moličnik trenira v Balinarskem društvu Kozlek, kjer so člani mlajših kategorij na državnem nivoju zelo uspešni. Tudi naš sogovornik ima že nekaj naslovov državnega prvaka, uspešen pa je tudi na mednarodnih tekmovanjih.
V ospredje postavljamo šport, ki med mladimi ni najbolj priljubljen. Lahko bi celo rekli, da se ga drži kar nekaj stereotipov - da na primer ni za mlade ali pa da sploh ne gre za šport. Da to ni res, bosta dokazala dva mlada balinarja. V tokratni rubriki Hudo športni bomo spoznali devetošolko z OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Enejo Ozbič Primc, ki trenira v Balinarskem klubu Sežana.
V rubriki Hudo športni tudi ta teden ostajamo na stadionu ŽAK v Ljubljani, kjer smo se družili z mladimi iz Atletskega kluba Olimpija. Tokrat boste spoznali tekača Ivana Schollmayerja. Z njim se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Z rubriko Hudo športni gremo tokrat na tekaško stezo. Na stadionu ŽAK v Ljubljani smo se srečali s 13-letno živo Remic, ki je ena izmed najboljših tekačic na srednje razdalje v svoji starostni skupini.
V rubriki Hudo športni bomo spoznali plesalko hip-hopa Saro Škulj. Pravi, da ples trenira od nekdaj, zato je dosegla že precej lepih uspehov. O tem, kakšen je ta ples in o njenih treningih se je na Osnovni šoli Ig s Saro pogovarjal Aleš Ogrin.
Na OŠ Og smo spoznali tudi mlado odbojkarico iz Odbojkarskega kluba Flip-Flop Grosuplje Manco Topolovec. Že v svojem klubu dosega dobre rezultate (naslove državnih prvakinj), ima pa tudi velike načrte za prihodnost. Prisluhnimo ji v rubriki Hudo športni!
Eden izmed bolj priljubljenih športov na Igu je rokomet. V rubriki Hudo športni smo spoznali prijatelja, ki sta še ne dolgo nazaj trenirala v istem klubu. Zdaj si kdaj na igrišču stojita naproti. To sta Maj Kušar iz Rokometnega kluba Mokerc in Bine Babnik iz Rokometnega kluba Grosuplje.
V rubriki Hudo športni predstavljamo športnice in športnike, ki večinoma trenirajo le en šport. Na Osnovni šoli Ig pa smo spoznali Nastjo, ki se na šolskem nivoju in tekmovanjih ukvarja s kar štirimi. Kako uspešna je v njih, boste izvedeli v tokratni rubriki.
Na Osnovni šoli Ig smo spoznali eno izmed najboljših mladih športnic v tekvondoju. Več o tem borilnem športu, ki izvira iz Koreje, in o devetošolki Niki Ašanin izveste v rubriki Hudo športni.
Tokrat bomo spoznali dobitnika dveh zlatih kolajn z letošnjega zimskega olimpijskega festivala evropske mladine. Pavel Trojer je biatlonec Smučarskega kluba Ihan, ki je v letošnji sezoni v pokalu Slovenije osvojil največ točk, dobro pa je nastopal tudi na mednarodnih tekmovanjih in v članski konkurenci.
Eden najbolj perspektivnih smučarskih skakalcev in nordijskih kombinatorcev pri nas je 13-letni Jošt Trtnik iz Smučarskega skakalnega kluba Ilirija. Skoke trenira že 7 let, nabral je že veliko naslovov državnega prvaka, tako v skokih kot kombinaciji. Kmalu ga čaka odločitev, v katero disciplino se bo usmeril, vse pa kaže na to, da ga bomo čez 5 ali več let videli leteti na planiški letalnici.
V rubriki Hudo športni gremo na strelišče. 14-letna Manca Šega nam bo predstavila lokostrelstvo. S trikratno državno prvakinjo se je na OŠ Metlika pogovarjal Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bomo plesali. Spoznali boste 11-letnega plesalca break dancea Bora Šercerja.
Pri osmih letih je tenis videla na televiziji in se takoj zaljubila v ta šport, danes pa v svoji starostni kategoriji zmaguje na teniških turnirjih in državnih prvenstvih. Spoznajmo 13-letno Zojo Peternel, ki se dobro znajde tako na turnirjih posameznikov kot v dvojicah.
Neveljaven email naslov