Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
163 epizod
Oddaja s športnimi izzivi in z nasveti, s katerimi bomo s sogovorniki s Fakultete za šport poskrbeli za športno aktivnost mladih in zdrav življenjski slog. Mi smo Hudo športni! Pa vi? Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike. Ne glede na to, ali smučamo ali deskamo na snegu, se je na smučišču treba držati pravil in se obnašati odgovorno ter razmeram primerno. Pa tudi če greste izven smučišča - zato več tudi o turnem smučanju.
Deskanje na snegu, obnašanje na smučišču in turno smučanje
Vsi, ki se navdušujete nad deskanjem na snegu, veste, da obstajata deska za prosti slog, s katero lahko deskamo na objektih, smučišču in izven urejenih smučišč, ter deska z ostrimi robovi in s trdimi čevlji - za alpsko deskanje. Med rekreativnimi deskarji so bolj priljubljene prve, ki so bolj primerne tudi za začetnike, pravi Klemen Krejač s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, in dodaja, da je pri začetnikih deskarjih zelo pomembna tudi oprema - poleg čelade seveda tudi nepremočljive hlače in rokavice, saj se pri učenju deskanja na snegu velikokrat znajdemo na tleh, več je stika s snegom.
Kakšna pa mora biti dolžina deske? Najbolj splošen nasvet je, da sega do brade. Je pa odvisno malo tudi od teže deskarja na snegu in od tega, kje bomo deskali. S krajšimi deskami je lažje izvajati trike, skakati in zavijati, a če smo pretežki, nam lahko pri zavijanju spodrsava. Za freeride pa so primerne za malenkost daljše deske za prosti slog. Pomembni sta tudi oblika in širina deske. Paziti moramo, da deska ni preozka ali preširoka glede na čevlje in vezi.
"Pri prostem slogu stopali gledata vsaka v svojo smer, sta obrnjeni navzven. Pri začetnikih ni tako natančnih določil, kako se to nastavi, je pa pomembno, da mu je udobno, da ga ne boli v kolenih ali kolkih, kar se tudi lahko zgodi, če je položaj vezi preveč ekstremen," pove Klemen Krejač.
Deska za prosti slog je ukrivljena na obeh koncih, omogoča torej vožnjo v obe smeri, vseeno pa je ena noga dominantna, sprednja, tako da ločimo tiste, ki so "goofy" in tiste, ki so "regular". Pri regular položaju na deski je spredaj leva noga, pri goofy pa desna … Začetniki lahko to najlažje ugotovijo tako, da jih kdo od zadaj nežno porine naprej in vidijo, na katero nogo se ujamejo, ali pa preverijo, katero nogo imajo spredaj, ko se drsajo po spolzki, mokri ali ledeni površini. To je torej dominantna noga.
Če pri smučanju premikamo težo iz spodnje smučke na zgornjo, ki postane nova spodnja, pa je za deskanje na snegu drugače. Zavijanje dosežemo s premikanjem teže na prste in pete.
"Vedno smo obrnjeni z ramo proti dolini (ne z ramensko osjo, temveč z eno ramo) in tukaj ni prenosa z leve na desno oz. s spodnje na zgornjo nogo, temveč je prenos teže na prste in pete. Da dosežemo zvezno zavijanje, s prstov na pete, pete na prste, je lahko morda še težje kot na smučeh. Če smo pri smučanju rekli, da vse izhaja praviloma od spodaj navzgor, da so torej noge tiste, ki vodijo smuči, se pri deskanju dosti več vrtimo v zgodnjem delu telesa in si s tem, tudi z roko, pomagamo pri začetku zavoja."
Rubrika Hudo športni vam bo skozi naslednjih nekaj sobot predstavila eno izmed najbolj številčnih in priljubljenih športnih panog – atletiko. Kot boste izvedeli, se z disciplinami, ki so vključene vanjo, lahko ukvarja vsak. V svet atletike bomo vstopili s trenerjem v Akademskem atletskem društvu Slovan Gregorjem Verboštom. V društvu za mlade izvajajo tudi atletsko šolo, in to ne ne le za tiste, ki se z atletiko želijo ukvarjati tekmovalno, ampak tudi za rekreativce.
Smučarsko skakalko, ki je letos končala svojo profesionalno športno kariero, smo ujeli v Planici. Kakšna pot je za njo in kaj bo početla v prihodnje? In ker smo bili ravno v Planici, smo vodjo tekmovanja vprašali še, kako je z ženskimi skoki na največjih skakalnicah.
Čeprav so bile v četrtek v Planici na sporedu kvalifikacije, se je pod Poncami zbralo 13 tisoč navijačev, med njimi je bilo tudi veliko mladih. Skoraj 4 tisoč jih je v Planico pripeljala ena izmed slovenskih zavarovalnic, drugi so prišli s prišli s starši, tretji s športnimi klubi. Navijali smo skušaj z njimi, vmes pa pred mikrofon ulovili tudi kakšnega slovenskega smučarskega skakalca.
V minulem tednu ste v rubriki Hudo športni spoznali osnove joge za otroke in mladostnike. Pri tej vadbi gre za združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Danes smo za vas pripravili nekaj konkretnih nasvetov za izvajanje asan, izvedeli boste tudi, kako pravilno dihamo.
Joga pomeni združitev telesa, uma in duha v eno celoto. Jogo sicer sestavlja več smeri, ki se med seboj razlikujejo. Zato bo ob vadbi prej ali slej vsak našel tisto, ki mu najbolj ustreza. Se pa med seboj kar precej razlikujeta joga za odrasle in joga za otroke oziroma mladino. Patricija Starič iz Čarobnega sveta energij je povedala tudi, kako otroci in mladostniki stopijo na pot ukvarjanja z jogo, ki je povezana še z vprašanjem, ali mlade duhovnost sploh zanima.
Starodavna kitajska meditativna veščina gibanja tai ji quan različne gibe povezuje v figure, te pa v forme. Kako zahtevna je? In ali lahko vadba res poteka tudi z orodji, kot so pahljača, meč in helebarda? Odgovore smo poiskali pri Marjanu Dogši iz Slovenskega društva tai ji quan.
V preteklih rubrikah Hudo športnih smo govorili o številnih borilnih veščina in kar nekaj se jih je razvilo na Japonskem. No, danes se bomo z borilno veščino preselili na Kitajsko. Od tam namreč izvira tai ji quan.
V zadnji oddaji smo s pomočjo Dejana Zavca spoznali kralja borilnih športov - boks. Naš najboljši boksar Dejan Zavec je prepričan, da je prav šport način, kako lahko mladi hitro in zdravo najdejo pot do sebe, šport namreč ni le telesna dejavnost, mlademu človeku da tudi ogromno drugih spretnosti in spoznanj … Zakaj pridejo v telovadnico Dejana Zavca tudi osnovnošolci sta raziskovala Aleš in Špela.
V rubriki Hudo športni gremo v ring. Naše raziskovanje borilnih veščin namreč nadaljujemo z boksom. To je, kot ji pravijo, kraljevska borilna veščina in tudi eden izmed kondicijsko najbolj zahtevnih športov. O boksu pa nam bo pripovedoval naš nekdanji najboljši boksar Deajn Zavec.
Po novoletnem premoru v rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih veščin. Pred novoletno čestitko Mie Krampl smo raziskovali aikido in z njim tudi nadaljujemo. V naslednjih minutah bova z vami v družbi trenerja aikida Aleš in Špela.
Z rubriko Hudo športni ste v minulem letu lahko ob koncih tedna našli marsikatero idejo za športne aktivnosti in s tem skušali poskrbeti za pot proti svojim športnim ciljem. Zato smo za prvo letošnjo posneli pogovor s športnico, za katero je v minulem letu najuspešnejša sezona do zdaj. Članica slovenske reprezentance v športnem plezanju Mia Krampl je nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer se je športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport, na svetovnem prvenstvu v Rusiji je osvojila srebrno medaljo v kombinaciji, dobro je nastopala tudi v svetovnem pokalu. O tem, kakšen je njen pogled na minulo leto, se je z Mio Krampl pogovarjal Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni nadaljujemo z raziskovanjem borilnih športov, in sicer z Aikidom. Odšli smo v dojo Dokiai, ker smo izvedeli več o tej obrambni borilni veščini. Rubriko sva pripravila Aleš in Špela.
Minulo soboto smo govorili v kickboxu in povedali da gre za kontaktno borilno veščino, ki jo sestavljajo različne tehnike udarcev z rokami in nogami ter gibanj, podobnih kot pri klasičnem boksu. Zdaj pa je čas, da se preizkusimo še v praksi.
Rubrika Hudo športni nadaljuje z raziskovanjem borilnih veščin. V enem izmed ljubljanskih klubov smo se učili osnov kickboxa. Čeprav je ta šport oziroma veščina lahko tudi precej trda, so poškodbe zaradi pravil, ki veljajo zelo redke. Treningi pa prispevajo tudi k vrhunski telesni pripravljenosti.
V rubriki Hudo športni se bomo s trenerjem v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Mirom Biličem in olimpijko Kajo Kajzer še zadnjič odpravili na tatami. Izvedli smo krajši trening, v katerem sva Aleš in Špela tudi v živo izkusila vse stvari, o katerih smo govorili v minulih tednih.
Judo smo do zdaj že dodobra spoznali. Vemo, kakšni so vstopni koraki in kakšna so pravila. V tokratni rubriki Hudo športni pa bomo izvedeli več o tem, kakšen je odnos med trenerjem in varovancem in kako drug o drugem pred borbami več izvedo tekmovalke in tekmovalci.
V rubriki Hudo športni še ostajamo pri judu. Tokrat sta nam sogovornika, trener v Judo klubu Bežigrad in Mali šoli juda Miro Bilič in olimpijka iz Judo kluba Bežigrad Kaja Kajzer, pojasnila pravila, ki jih je v judu zelo veliko. Izvedeli boste tudi, zakaj imajo judoistke in judoisti na tekmovanjih kimoni različne barve.
V rubriki Hudo športni nadaljujemo s spoznavanjem borilnih veščin. Naše odhode v telovadnico, oziroma kot se reče v žargonu, dodžo, nadaljujemo z judom. Ta borilna veščina je med mladimi zelo priljubljena, zato sta na tatami Judo kluba Bežigrad stopila Aleš in Špela. V tokratni rubriki boste izvedeli, kakšni so vstopni koraki v svet juda od Male šole juda naprej.
Kako vse to, kar smo povedali o karateju v zadnjih dveh oddajah, dati v prakso? Naj vam bodo v pomoč navodila našega trenerja, Špela je namreč tudi sama preizkusila nekaj osnovnih elementov karateja.
O katah v karateju smo govorili s trenerjem Matjem Kabajem in državnim prvakov v katah v kategoriji mlajši kadeti Jako Reihsom.
Neveljaven email naslov