Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
817 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
Potovanja po svetu širijo obzorja in izobražujejo, mnogokrat pa tudi rušijo stereotipe, ki veljajo za nekatera območja. Po svetu smo se odpravili z družino, ki je prepotovala že dobršen del našega planeta. Predstavili so vam države, ki so jih obiskali in ponudili tudi veliko nasvetov, kako se kot družina odpraviti na pot.
Takole na pamet bi rekli, da najstnike težko kdo prepriča za sopihanje v hrib in da se držijo le postelje, kavča, najraje pa telefona in računalnika. Toda na Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica to ne drži. Mentorica Mojca Brezovec že 15. leto uspešno vodi planinski krožek, število mladih planincev pa iz leta v leto narašča. Letos k planincem hodi že vsak peti učenec šole, tako da avtobus na planinskih izletih že poka po šivih. Mladi novinarji so pred mikrofon povabili mlade planinke, mentorico planinskega krožka in dva izjemna človeka, Jasno in Andreja Pečjaka, ki nam bosta povedala več o lednem plezanju. Pogovore slišite v soboto po 9h!
V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi sprehodili po SNG Drama Ljubljana. Izvedeli bomo, kakšno je delo dramaturgov, koliko časa pred predstavo maskerka ureja igralce. Kako se igralec na odru pripravi do joka in kako se nauči žonglirati. Kakšna je obvezna oprema šepetalke in kje se skriva med predstavo? Kaj vse sodi med rekvizite in kaj naredi kostumografinja, če se kostum sredi predstave uniči …? Odgovore slišite v soboto po 9. uri na Prvem.
Smučanju smo ob Zlati lisici pozornost namenili tudi v oddaji Hudo. V studiu so bili z nami mladi smučarji Smučarskega društva Novinar, slišite lahko pogovora s Štefanom Hdalinom in Ilko Štuhec, ki sta za mlade smučarje podala tudi nekaj nasvetov za boljši trening, v živo z mariborskega prizorišča pa se nam je javila naša novinarska ekipa. Za smo pripravili še super nagrado.
Ptice so najbolj priljubljena skupina živali, ki navdušujejo ljudi po vsem svetu pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ta teden organizira akcijo “Ptice okoli nas” in s tem poskuša nagovoriti slehernika med nami, da si vzame pol ure na dan, jih opazuje, beleži, fotografira in potem svoja opažanja sporoči društvu. S tem želijo nas vse spodbuditi k boljšemu zavedanju narave in spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Ptice srečujemo vsakodnevno. Pritegnejo nas s svojim oglašanjem, videzom in sposobnostjo, ki jim jo že od nekdaj zavidamo – letenjem. Kot simboli v kulturi, umetnosti in religiji igrajo pomembno vlogo v večini človeških kultur. Ko postanemo nanje pozornejši, se začnemo spraševati, ali jih sploh poznamo. Zanima nas, kako živijo, s čim se hranijo, kje gnezdijo. Velikokrat ne vemo, kako naj jih opazujemo, ne da bi jih vznemirjali, in kako naj jim pomagamo, ne da bi jim naredili več škode kot koristi. No, za te odgovore sta bila danes v oddaji z nami gosta, strokovnjaka: doc. dr. Al Vrezec, biolog, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter Ivan Esenko, naravovarstvenik, pubicist, fotograf, čebelar, ljubitelj in opazovalec ptic iz ljubljanskega ZOO-ja. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Radijska igra se je rodila z rojstvom radia in je najstarejša umetniška zvrst tega medija. V desetletjih se je izoblikovala delitev na radijske igre za odrasle in za otroke in prav slednji bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!. Kako nastane radijska igra, kdo vse sodeluje pri tem, kakšne so najboljše radijske igre, vse to bomo izvedeli, šestošolci z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu pa bodo predstavili šolsko radijsko igro O teličku, ki je lajal v luno.
»Kdor o sreči samo sanja, naj se ne čudi, če jo bo prespal«, pravi ljudska modrost. Kaj osrečuje učence Osnovne šole Ig in njihove sogovornike in s čim lahko prav vsak od nas osreči druge, ste lahko slišali v tokratni oddaji Hudo!.
Leto je obrnilo nov list, v prvi letošnji oddaji Hudo! pa smo se obrnili v leto, ki je zdaj že za nami. Kaj vse smo pripravili za vas, koga gostili, kakšne teme ste izbrali vi, mladi poslušalci, koga so pred mikrofon povabili mladi novinarji in kateri glasbeni gosti so v studiu pripravili pravi koncert … Pogledali smo tudi, kaj vas v naši družbi čaka v letu 2019, česa ne bo manjkalo in kako ter s čim vam bomo še popestrili sobotne dopoldneve.
Zadnja oddaja Hudo! v tem letu bo prav posebna – v studiju bomo gostili naše mlade poslušalce, skupaj s Tadejo bodo razmišljali o tem, kaj vse so doživeli v letošnjem letu – kaj jih je presenetilo, kaj razveselilo, kaj razžalostilo, po čem si bomo zapomnili to leto in s kakšnimi željami zrejo v prihajajoče leto 2019. Pod radijsko smrečico se je nabralo kar nekaj nagrad, zato mladi poslušalci dobro prisluhnite nagradnim vprašanjem in si obenem tudi dobro zapomnite našo številko 01 475 22 22 …
Knjige so bile zveste sopotnice mladih tudi v letu, ki se izteka. Z osnovnošolci z Vrhnike bomo govorili o bralnih navadah med mladimi, knjižničarji vam bodo razkrili, katera mladinska literatura je najbolj zaželena, opremili pa vas bomo tudi z idejami za bralna popotovanja v novem letu.
V tokratni oddaji Hudo! bomo potovali med tremi dobrimi možmi, delili darila, razmišljali o praznikih in pomislili tudi na tiste, ki nimajo take sreče, da bi jih po smreko vedno čakala lepa presenečenja. Vse to s sedmošolci iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki so v tem tednu na radijskih novinarskih delavnicah pridno snemali in monitrali ter pripravili številne zanimivosti za oddajo.
Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje, samostojnost in socialni razvoj otrok, saj zagotavlja minimalno priporočeno količino fizične aktivnosti in spodbuja vzgojo o prometni varnosti ter trajnostnem razvoju. Otroci, ki hodijo v šolo peš ali s kolesom, so bolje telesno pripravljeni kot tisti, ki se vozijo; dokazano je, da se taki otroci tudi sicer več gibljejo in med drugim lažje sledijo pouku. Spodbujanje aktivne poti v šolo je ukrep, s katerim se s povezovanjem občin, osnovnih šol, staršev in otrok izvaja vzgoja za zdrav življenjski slog brez razlik. O Pešbusu so v tokratni oddaji več povedala mlade novinarke s I. Osnovne šole Žalec. Učenci se v šolo odpravijo peš v organiziranih skupinah po domišljeno začrtanih potek in po stalnem urniku. Šolarji uživajo v sprehodu s svojimi sošolci in v spremstvu odrasle osebe, staršem pa ni treba vsak dan skrbeti za jutranji prevoz.
Turistična zveza Slovenije vsako leto za osnovnošolce pripravi tekmovanje za Zlato kuhalnico. Šolarji se preizkusijo pri pripravi nacionalnih jedi, komisija pa na koncu na podlagi videza in okusa jedi izbere zmagovalce. Letos so mladi kuhali rižote in pripravljali vanilijeve kreme s sadjem, iz delovnih postaj pa so se ves čas vile omamne vonjave. Najboljše mlade kuharje iz OŠ Ljubno ob Savinji in OŠ Jožeta Krajca Rakek bomo gostili v tokratni mladinski radijski oddaji Hudo!.
Na Osnovni šoli Ig so učenci na filmskem področju zelo zagnani. Filmski svet jih privlači, a ga ne spremljajo le od daleč, temveč v njem tudi aktivno sodelujejo. Snemajo filme, tako igrane, kot tudi animirane in za svoje delo in trud prejemajo številne pohvale in nagrade. Več slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo vodi Tadeja Bizilj.
Na Osnovni šoli Ig so učenci na filmskem področju zelo zagnani. Filmski svet jih privlači, a ga ne spremljajo le od daleč, temveč v njem tudi aktivno sodelujejo. Snemajo filme, tako igrane, kot tudi animirane in za svoje delo in trud prejemajo številne pohvale in nagrade. Več slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo vodi Tadeja Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kako je, če si v življenju želiš uživati v potovanjih? Preživeti večji del dneva v morju in na plaži? Potovati za vetrom? Kako je, če vse to že počneš, pa nimaš še niti 14 let? In kako je, če si v tem, kar počneš, že najboljši na svetu in v Evropi? Izvedeli boste od Vala in Line Eržen, brata in sestre, ki sta svetovna in evropska prvaka v windsurfingu. Z nami bosta v tokratnem Hudo!ju!
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je tudi letos izbral najbolj kulturno šolo. Naziv kulturne šole leta 2018 je šel tokrat v roke Osnovni šoli Mokronog, kjer pripravljajo pravo paleto kulturno-umetniških dejavnosti. S projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših šol želijo na JSKD-ju predstaviti najkakovostnejše dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Projekt vidijo kot spodbudo za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne namenjajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi. Več o tem, kaj vse so ustvarjali učenci, slišite v tokratni oddaji Hudo!. Slišali bomo tudi, kako se napiše dobro ljubezensko pismo, z nami bo namreč Gašper Aljaž z Osnovne šole Zbora odposlancev, Kočevje, ki je zasedel odlično 2. mesto na sedmem natečaju za najboljše ljubezensko pismo med mladimi.
The Plut Family so mlada in energična glasbena skupina iz Bele krajine, ki jo sestavljajo brat in sestri družine Plut (Gašper, Simona in Leja Plut) ter bobnar Gašper Hlupič. Že štiri leta pojejo in veliko nastopajo s priredbami, imajo pa tudi štiri avtorske skladbe in videospote. Predstavljajo se nam skozi glasbo in pogovor z mladimi novinarji v avdio in video izvedbi.
4. oktobra vsako leto obeležujemo svetovni dan živali. Ta dan je namenjen ozaveščanju in dobrobiti tako domačih kot divjih živali in našemu ravnanju z njimi. V oddaji Hudo se bomo zato pogovarjali o tem kako moramo skrbeti za svoje domače živali, kaj naredimo, če najdemo izgubljeno ali zapuščeno žival in izvedeli kako se godi živalim v zavetiščih. Se slišimo v soboto, malo po deveti.
Neveljaven email naslov
