Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Ime meseca junija je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo.
Ime tedna je Tine Urnaut, kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance, ki bo prvič v zgodovini nastopila na olimpijskih igrah. Uradno so si vozovnico za Pariz priigrali na turnirju Lige narodov v Ljubljani, kjer so pokazali izjemno igro in se povzpeli najvišje na svetovni lestvici do zdaj.
Ime tedna je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo.
Ime tedna je postal Jožef Roškar, predsednik Kulturnega društva Partizanski pevski zbor, kjer so ob 80-letnici delovanja predlagali in dosegli vpis petja partizanskih pesmi v register nesnovne kulturne dediščine, praznovanje obletnice pa sklenili s koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Ime tedna sta Hana Esih in Klemen Mezgec, doktorska študenta in prva avtorja članka v reviji Journal of Controlled Release, kjer so raziskovalci Kemijskega inštituta s sodelavci ljubljanske fakultete za farmacijo, UKC Ljubljana in Klinike Golnik predstavili in dokazali, da ima vnašanje cepiv v telo skozi lično sluznico in s pomočjo t. i. mukoadhezivnih filmov velik potencial za cepljenje. Kandidati so še bili: - Vilijem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, naše osrednje, državne in največje ustanove, ki letos praznuje 250. obletnico. S predanim zbiranjem, strokovnim urejanjem in odgovornim ohranjanjem gradiva širijo dostop do znanja, več kot 250 tisoč obiskovalcem letno pa lahko ponudijo že več kot tri milijone fizičnih enot in milijon enot v digitalni obliki. - Anja Delbello in Aljaž Vesel, oblikovalca studia AA, ki že deset let oblikujeta za festivale, gledališča, galerije, muzeje, založnike in medije. Za knjigi Striburger 30: Dirty Thirty in Pastirji in klavnica sta na 70. podelitvi Type Directors Club v New Yorku osvojila dve prestižni tipografski nagradi, potujoča razstava nagrajenih del pa bo v prihodnjem letu obredla ves svet.
Ime meseca maja je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Ime tedna je Marina Dermastia, upokojena profesorica botanike in biologije celice na Univerzi v Ljubljani. Za posebno pozornost, ki jo namenja mladim, njihovim učiteljem in ostalim skupinam splošne javnosti je prejela častni naziv komunikatorica znanosti, najvišje priznanje Slovenske znanstvene fundacije za dosežke na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji.
Ime tedna je postal Jan Vajgl, predsednik študentskega sveta FDV, kjer so se z okupacijo velike predavalnice pridružili mednarodnemu gibanju študentskih protestov za pravičnost v Palestini, od izobraževalnih ustanov pa zahtevali prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi institucijami. Pristojni so njihovim zahtevam v celoti ugodili in dogajanje v Gazi označili za genocid.
Ime tedna je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.
Ime tedna je postala Teja Potočnik, raziskovalka, podjetnica in doktorska študentka na Univerzi Cambridge, ki je razvila prelomno rešitev na področju čipov in avtomatizirala proizvodnjo polprevodnikov iz nanomaterialov, kar omogoča njihovo uporabo v industrijskem obsegu. Forbes jo je kot edino predstavnico iz Slovenije nedavno uvrstil na letošnji evropski seznam tridesetih perspektivnih posameznikov, mlajših od 30 let.
Ime meseca aprila je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Martin Stražar z inštituta Broad v Združenih državah Amerike in prvi avtor študije, ki so jo objavili v najuglednejši reviji celične biologije Cell. Mednarodna skupina znanstvenikov, v kateri sta bila dva Slovenca, je odkrila in prvič opisala črevesne bakterije roda Oscillibacter, ki lahko učinkovito razgradijo holesterol ter tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi in tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.
Ime tedna je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst.
Ime tedna je postala Ančka Gošnik Godec, ilustratorka in slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. Z uspešnim utiranjem poti tej likovni zvrsti pri nas je veljavo umetniškega prispevka ilustracije potrdila tudi v velikih tokovih likovne umetnosti v drugi polovici 20. in v 21. stoletju. Je prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo.
Ime tedna je postal Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik in vodja raziskovalne skupine, ki je na podlagi večletne raziskave ugotovila, da imajo pacienti z najtežjimi alergijskimi reakcijami pogosto v osnovi gensko bolezen. Odkritje pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov.
Ime meseca marca je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Kandidati so še bili: Lia Apostolovski, skakalka v višino,Luka Krajnc ter Luka Lindič, vrhunska alpinista in Nika Prevc, smučarska skakalka. Izbirali in glasovali so vsi kandidati za ime tedna in izbrali tistega, ki je po njihovem mnenju najbolj zaznamoval marec.
Ime tedna je postal Peter Prevc, najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov, ki je v Planici sklenil svojo izjemno bogato športno kariero. Olimpijski prvak, dobitnik velikega kristalnega globusa, treh malih globusov za polete in zlatega orla za zmago na novoletni turneji je med drugim osvojil tudi 12 medalj na velikih tekmovanjih in bil prvi človek, ki je poletel 250 metrov. Z njim sta se v Planici pogovarjala Anja Hlača Ferjančič in Dare Rupar.
Ime tedna je postala Nika Prevc, smučarska skakalka, ki si je na predzadnji tekmi sezone v Vikersundu že zagotovila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. 19-letnica, ki je osvojila še sedmi slovenski veliki kristalni globus v zimskih športih na najvišji ravni in petega v smučarskih skokih, bo izjemen uspeh slavila v četrtek pred številnimi domačimi navijači v Planici.
Ime tedna sta postala Luka Krajnc in Luka Lindič, vrhunska alpinista, zadnja leta ena glavnih protagonistov slovenskega in svetovnega alpinizma, ki sta 20 let svojega alpinističnega prijateljstva in skupnih plezalnih podvigov med drugim okronala tudi z osvojeno 500-metrsko prvenstveno smerjo v južni steni Poincenota v Patagoniji in jo poimenovala Pot.
Neveljaven email naslov