Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.
Irena in Mojca sta zaradi študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.
Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani kamor je odpotovala že 15. julija in nato postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal poskus vzpona v alpskem slogu.
Brez zlomov, a z veliko krvi
Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.
Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.
Ostali kandidati so bili:
Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.
Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.
Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.
Ime tedna je postala Ksenija Lekić, vodja programa za duševno zdravje mladih To sem jaz, v okviru katerega pri celjski enoti NIJZ deluje tudi spletna svetovalnica, kjer so od njenega nastanka pred 20 leti odgovorili že na več kot 45 tisoč vprašanj o težavah in dilemah odraščanja.
Ime tedna je postal Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze, ki je v dveh dneh po ustanovitvi nove superlige z odločnim, učinkovitim odzivom ob podpori nogometne javnosti in najvidnejših tujih politikov preprečil, da bi ta projekt 12 evropskih velikih klubov zaživel.
Ime tedna je postal Vojko Gašperut, slikar iz Cereja pri Sv. Antonu z izjemnim opusom, ki je še toliko bolj osupljiv, ker slika z usti. Ob njegovi 70-letnici in 50-letnici ustvarjanja so v Kopru predstavili monografijo 150 njegovih del, ki tematsko pokrivajo njegovo slikarstvo od podob domačega breginjskega do podob Istre in solin, ki so njegov priljubljen motiv.
Ime tedna je Mateja Lopuh, vodja mobilne paliativne enote Splošne bolnišnice Jesenice, edine tovrstne v slovenskem prostoru, kjer s številnimi programi že deset let omogočajo in zagotavljajo celovitost oskrbe bolnikov s paliativnimi boleznimi v domačem okolju.
Ime tedna je postala Nika Križnar, smučarska skakalka, ki je poskrbela za nov zgodovinski uspeh slovenskega športa. V konkurenci skupnega seštevka svetovnega pokala te sezone je zbrala največ točk in kot prva slovenska smučarska skakalka osvojila veliki kristalni globus.
Ime tedna je Jernej Čampelj, igralec in fotograf, ki je sprožil fotoakcijo Mi smo kultura, s katero v središče pozornosti postavlja samozaposlene v kulturi in tako opozarja na pomembnost posameznikov, ki so zaradi pandemije ostali brez prostora za izražanje.
Ime tedna je postala Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, kjer so uspešno izpeljali akcijo zbiranja sredstev za napredno aparaturo izvajanja nove tehnike celične terapije. Po več kot letu dni so nekaterim bolnikom s krvnim rakom omogočili edini način zdravljenja in preživetja.
Ime tedna je Nina Jelen, učiteljica 5. razreda na OŠ Ivana Škvarče iz Zagorja ob Savi, ki je v okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" zmagala na slovenskem izboru za najboljšega učitelja. Tako bo v Parizu Slovenijo predstavljala na svetovnem izboru za najboljšega učitelja Global Teacher Prize.
Ime tedna je postala Anamarija Lampič, smučarska tekačica, ki je na svetovnem prvenstvu nordijcev v Nemčiji osvojila dve bronasti medalji. Prvo v šprintu klasične tehnike med posameznicami, drugo pa z Evo Urevc v šprintu dvojic.
Ime tedna je Urška Kolenc, predsednica društva Junaki 3. nadstropja, kjer so na mednarodni dan boja proti otroškemu raku pozvali k pripenjanju zlate pentlje, v vseslovenski akciji pa opozorili na nujnost ozaveščanja in učencem predstavili boj njihovih vrstnikov s to redko in kruto boleznijo.
Ime tedna je Lars Podkrajšek, dijak Gimnazije Bežigrad in eden od pobudnikov iniciative Zahtevamo šolo, kjer so dijake pozvali k bojkotu pouka na daljavo, pristojne pa k dialogu in čimprejšnjemu odprtju srednjih šol za vse dijake.
Ime tedna je Mia Skrbinac, dramska in filmska igralka, ki se je javno izpostavila in spregovorila o tem, da je bila med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo žrtev spolnega nadlegovanja ter tako opozorila na nujnost ničelne tolerance do vsakršnega nasilja v družbi.
Ime tedna je Stane Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško in prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa 2020. V dobrih 32 letih je nuklearko popeljal med deset najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn v Evropi.
Ime tedna je Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole Tehniških strok Šiška, kjer so s projektom Dokažimo se, pokažimo se dijake spodbujali v podjetniškem razmišljanju in jim tudi med epidemijo približali poklicne priložnosti.
Ime tedna je Ema Kozin, boksarka, ki so jo pri Mednarodni boksarski zvezi WBF razglasili za najboljšo boksarko v letu 2020. Izjemno leto je zaokrožila z zmago nad Urugvajko Chris Namus in se ovenčala s šampionskimi pasovi srednje kategorije po različicah WBC, WBF in WIBA.
Nuša Stanić, prostovoljka z Bleda, ki se je pridružila številnim slovenskim humanitarcem pri blažitvi posledic nedavnega rušilnega potresa na Hrvaškem. S pomočjo slovenskih kmetov je zbrala že 27 ton hrane za domače živali ter jo peljala ljudem, ki pomoč nujno potrebujejo.
Ime tedna je Matjaž Ugovšek, predsednik društva Duh časa, ki s prostovoljci v akciji Nihče brez, pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin. V obdobju epidemije so nadgradili in za šolanje na daljavo pripravili že tisoč starih računalnikov ter jih predali otrokom in mladostnikom.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Tudi lani ob tem času je dvanajst kandidatov - Imen meseca na Valu 202 izglasovalo Ime leta 2019. Odločili so se za Tadeja Kobala, takrat 18-letnega študenta in prostovoljca, ki je v Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za znanilca dejavne, v prihodnost zazrte in samozavestne generacije izzivov ne manjka. Tudi letos jih je bilo kar nekaj.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
Neveljaven email naslov