Alpinistki Mojca Švajger in Irena Mrak sta v steni Nanga Parbata dosegli višino 7590 metrov, kar je po mnenju alpinista Vikija Grošlja največji slovenski ženski plezalni dosežek vseh časov v Himalaji.

Irena in Mojca  sta zaradi  študijskih in delovnih obveznosti še vedno v Pakistanu, v Slovenijo se vrneta šele v soboto, 17. septembra, ob 15. uri. Mobilni telefon vklopita le enkrat na dan in žal je bilo pol ure premalo, da bi ju priklicali.

Sicer sta bili Mojca in Irena članici Tretje himalajske odprave Univerze v Ljubljani  kamor je odpotovala že 15. julija in nato  postavila bazni tabor na nadmorski višini 4250 m. Do 10. avgusta so Slovenci opravili nekaj raziskovalnih in aklimatizacijskih vzponov v sami steni ter na okoliških vrhovih, nato pa so štirje člani zapustili odpravo, tako da so v Himalaji ostali le še Mojca Švajger, Viki Grošelj in Irena Mrak. Ocenili so, da zaradi slabih snežnih razmer klasičen način vzpona ni mogoč, edina realna možnost pa je tako postal  poskus vzpona v alpskem slogu.

Brez zlomov, a z veliko krvi

Šele 17. avgusta se je vreme toliko izboljšalo, da sta Švajgerjeva in Mrakova začeli z vzponom. Plezalki sta bili v gori 9 dni, najtežja preizkušnja pa je bil 7 dan, ko sta ob sestopu  v najnevarnejšem delu, to je mimo Messnerjevega seraka, v strmem ledu zdrseli po pobočju, a na sreči sta se padca kakšnih 150 m nižje srečno končala brez zlomov, a s kar veliko krvi. Vse dni vzpona in sestopa je plezalki iz baze prek satelitskega telefona vzpodbujal in usmerjal Viki Grošelj.

Čeprav plezalkama ni uspelo stopiti na glavni vrh Nanga Parbata, Grošelj ocenjuje, da gre pri njunem vzponu za absolutno največji slovenski ženski dosežek vseh časov v Himalaji. Prikazali sta osupljivo vztrajnost, odločnost in neverjeten pogum, saj jima je bilo jasno, da nad višino 4700 m v steni ne moreta pričakovati kakršne koli pomoči. Vseh devet dni sta bili v orjaški steni povsem sami.

Ostali kandidati so bili:

Primož Kozmus, atlet, ki je spet dokazal, da je mož za velike tekme. Na svetovnem atletskem prvenstvu v Južni Koreji je v metu kladiva z izidom 79,39 metra osvojil bron.

Mate Dolenc, ki je za knjigo Maščevanje male ostrige prejel Večernico 2010, nagrado Večera za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.

Urban Bren, raziskovalec na ljubljanskem kemijskem inštitutu, eden od trinajstih prejemnikov letne nagrade Best Fellow Prize, ki jo podeljuje Svetovna federacija znanstvenikov.

Jože Vidic, umetniški vodja Slovenskega okteta, prestižnega komornega vokalnega ansambla, ki že 60 let uspešno širi slovensko besedo in kulturo med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.